Mmušo wa Fiat ya Kgethwa ka dibopiwa

 

 

Puku ya Legodimo

 

Bolumo 1. 

+2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36

 

Go bitša dibopiwa go boela lefelong, maemo le morerong

eo ba bopilwego ke Modimo ka baka la yona

 

 

Luisa Piccarreta o ile a hlokomela

Ngwana wa Thato ya Modimo



Ge a na le mengwaga ye 9  , Morena wa Rena o thoma go dira gore lentšu la gagwe le kwewe ka gare.

Ge a na le mengwaga ye 13  o ile a bona pono ya gagwe ya mathomo:

Jesu, a rwele sefapano sa gagwe, a mo lebelela godimo gomme a re  : "Moya, nthuse!"

 

Go tloga motsotsong woo go ya pele, kganyogo ye e sa kgotsofatšwego e tšwelela go yena ya go tlaišega ka lebaka la lerato la Jesu.Ka nako ye ditlaišego tša mathomo tša mmele tša Tlhokofalo le tšona di a thoma, gammogo le dihlabi tše kgolo tša semoya le tša boitshwaro.

Ge a e-na le nywaga e 16  , ka morago ga kganyogo yeo e bontšhitšwego ke Jesu le Maria, o ile a ineela go Jesu e le mohlaselwa.

Go tloga motsotsong woo go ya pele, dipono di ile tša ata gomme a tswalanywa kudu le ditlaišego tša Jesu ka go Tlaselong ya gagwe.

Gaešita le go tloga motsotsong woo, le bophelo bja gagwe ka moka (  ke gore ka nywaga e 65  ), a ka se kgone go ja goba go nwa, a gana dijo le ge e le dife.

Dijo tša yona feela ke Selalelo se Sekgethwa.

Ka lebaka la ditlaišego tša gagwe tša Tlaišego ya Jesu, tšeo di bago tše maatla le go feta, Luisa gantši o lahlegelwa ke tšhomišo ya dikwi tša gagwe.

Mmele wa gagwe o a thatafala, ka dinako tše dingwe ka matšatši a mmalwa, go fihlela moperisita (gantši moipolelo wa gagwe) a fihla, .

ka leina la go kwa, go mo ntšha boemong bjo bja   lehu.

Ge a na le mengwaga ye 23  , ngwaga o tee ka morago ga go thoma go khutša ga gagwe ga sa ruri malaong (yeo e bego e tla swarelela bophelo bja gagwe ka moka), o ile a amogela mogau wa Lenyalo la Sephiri.

Lenyalo le le mpshafatšwa dikgwedi tše 11 ka morago Legodimong, pele ga Boraro bo Bokgethwa bjo Bokgethwa. Ke mo tiragalong ye moo Mpho ya Thato ya Kgethwa e fiwago yena.

O hlokofetše ka 1947  , nako ye kopana pele a fihla mphato wa   82  .

- ka morago ga matšatši a 15 a nyumonia, .

bolwetši bjo tee feela bjo a kilego a ba le bjona bophelong bja gagwe ka moka.

O latola moya mahube, ge, letšatši le lengwe le le lengwe, moipolelo wa gagwe a mo goga go tšwa boemong bja gagwe bja lehu.

Luisa o ngwadile go gontši. O dirile seo ka baka la go kwa Jesu le baipolelo ba gagwe, a fenya lehloyo le matla leo ka mehla a bego a leka go ngwala le go bolela ka yena.

 

Dingwalwa tša gagwe tše kgolo di bopa   dibolumo tše 36 tša   mošomo wa gagwe wo o nago le sehlogo se se rego   "  Puku ya Legodimo"   (leina leo le šišintšwego ke Jesu ka boyena).

Ba hlaloša bophelo bja gagwe le go abelana dipoledišano tša gagwe le Jesu, e lego ditsela tšeo a di kgethilego.

go tsebiša dithuto tša gagwe tše di sa tlwaelegago le tše di makatšago mabapi le bophelo ka Thatong ya Modimo.

Sebaki sa go thaba ga Luisa se ile sa tsebagatšwa ka 1994.

Yo mongwe wa baipolelo ba gagwe,   fr yo a šegofaditšwego. Annibale M. Di Francia  , o sa tšwa go   šegofatšwa ke Mopapa John Paul II.

 

Luisa Piccarreta o ile a hlokomela

Ngwana wa Thato ya Modimo 1865-1947 Corato, profense ya Bari, Italy

 



Wena   Boraro bo Bokgethwa, .

Morena wa rena Jesu Kriste o re rutile gore ge re rapela, re swanetše go   kgopela

- lebitso la Ntate wa rona lehodimong le tagafatswa, .

- gore Thato ya gagwe e dirwe lefaseng bjalo ka Legodimong le

-Mmušo wa gagwe o tla gare ga rena.

Ka kganyogo ya rena ye kgolo ya go tsebiša Mmušo wa gagwe wa Lerato, Toka le Khutšo, re go kgopela ka boikokobetšo gore o tumiša mohlanka wa gago Luisa,

- Ngwana wa Thato ya Modimo

yo, ka dithapelo tša gagwe tše di tšwelago pele le ditlaišego tša gagwe tše dikgolo, a ilego a rapela ka phišego

-bakeng sa pholoso ya meoya e

-bakeng sa go tla ga Mmušo wa Modimo lefaseng le.

Re latela mohlala wa gagwe, re rapela, Ntate, Morwa le Moya o Mokgethwa, .

-go re thuša go gokarela difapano tša rena ka lethabo lefaseng le, gore le rena, .

re tagafatsa lebitso la Ntate wa rona wa Lehodimong   e

re be re tsena mmušong wa Thato ya Kgethwa. Amene.

+ Carmelo Cassati, Mopišopomogolo

 



Sehlabelo se segolo se nkgopeletša ka go kwa mo go kgethwa.

Ke swanetše go ngwala seo se diregilego magareng ga ka le Jesu yo a rategago lebakeng la nywaga e fetago e 16.

Ke ikwa ke imelwa ke mošomo (1).

Lega go le bjalo, gaešita le ge ke gakanegile, ke nyaka go itirela ka mo nka kgonago ka gona.

Ke dumela go Jesu, Molekane wa ka yo a rategago, yo a tlago go kgona go dira gore mošomo wa ka o kgotlelelege.

 

Ka gona nka kgona go e tlatša

- bakeng sa letago le legolo la Modimo e

- ka lerato leo ke nago le lona go bokwala bjo bo hlomphegago bja   go kwa  .

 

«Ka gona ke thoma, oh Jesu,   ka go wena, le wena, le bakeng sa gago  . Ga ke itshepe, eupša ke na le tumelo go wena.

Ka ntle le wena nka se kgone go dira selo.

A mongwalo wo, go tloga mathomong go fihla mafelelong, go dirwe

- bakeng sa letago la gago le legolo, .

-bakeng sa kgolo ya lerato la ka go wena le

- bakeng sa kgakanego ya ka e kgolo. "

 

Ge ke be ke e-na le nywaga e 17, ke be ke nyaka, ka go itlwaetša letšatši le letšatši

-kgopolo,

- ditiro tše di fapafapanego tša bokwala e

-ya mortifications tse fapa-fapaneng, ke itokisetsa   mokete oa Keresemese, .

ke gore, monyanyeng wa Matswalo a Jesu wa ka yo botho ka mehla.

 

Gomme tše ka moka, ka nako ya novena.

Ka tsela e kgethegilego, ke be ke nyaka go hlompha dikgwedi tše senyane

ka nako yeo Jesu a bego a kgethile go dula ka popelong ya kgarebe ya Kgarebe ye e Hlogonolofetšego

go dira matšatši a senyane ka letšatši go naganišiša   ga senyane ka letšatši ka sephiri se se šegofaditšwego sa go   Tšwa Motho.

 

Ka go naganišiša, ke ile ka kgetha go ya Legodimong ka kgopolo. Ke ile ka akanya ka Boraro bo Bokgethwa lekgotleng le le dirago phetho, .

go rulaganya go lopolla moloko wa batho wo o welego masetla-pelong a šilafetšego kudu, ao go ona, ka ntle le tiro ya Modimo, o bego o ka se sa   tsoga gape, go tliša bophelo bjo bofsa bja   tokologo e feletšego.

 

Ke moka ka bona Tate a dira phetho.

- go romela Morwa wa gagwe a nnoši lefaseng, .

- ya mafelelo go ya ka kganyogo ya tatagwe, e

- Moya o Mokgethwa wo o fago tumelelo ya gagwe ka botlalo go phološo ya batho.

 

Semelo sa ka ka moka se ile sa makatšwa ke   sephiri se segolo gakaakaa

- lerato la go ratana magareng ga   Batho ba bomodimo, .

-lerato le legolo kudu

go tlema mmogo Batho ba Modimo le go hlabiša batho.

 

Ke moka ke ile ka nagana ka go hloka tebogo ga tše, mo go dirilego gore Lerato le legolo gakaakaa le se šome. Nkabe ke ile ka dula boemong bjo letšatši ka moka, go e na le iri feela, ge nkabe Jesu a se a ntira gore ke kwe lentšu la ka gare leo le bego le mpotša gore:

 

"Seo se lekane ga bjale."

Etla le nna o tla bona diphetetšo tše dingwe le tše kgolo tša Lerato la ka go wena ".

 

Kgopolo ya-ka e ile ya tutuetšwa go ela hloko Jesu wa-ka yo botho ka mehla, .

yeo e dulago ka popelong ye e hlwekilego kudu ya Kgarebe le   Mma Maria.

 

Ke ile ka makatšwa ke gore Modimo wa rena yo mogolo, .

-yeo e ka se kgonego go thibelwa ke legodimo, .

- batlwa, ka lerato la batho, .

e ba e nyenyane kudu gomme o dula o tswaletšwe lefelong le lenyenyane gakaakaa, go fihlela o kgona go šikinyega goba go hema.

 

Go naganela mo go ile gwa mpiša ka lerato la go rata Jesu yo ke sa tšwago go belegwa.

 

O ile a mpotša   ka gare gore:

"Bona gore ke go rata bjang!"

Ka baka la kwelobohloko, mphe sebaka se itšego pelong ya gago. Tšwa go se sengwe le se sengwe seo se sego go nna, .

e le gore o be le bonolo bjo bonyenyane bja go sepela le go hema."

 

Pelo ya-ka ke moka e ile ya ikwa e pšhatlagantšwe ke lerato la go mo rata. go nea megokgo ya ka tokologo, .

-Ke kgopetse tshwarelo ya dibe tsa ka, .

-go holofetša go dula o le wa gago ka moka.

 

Lega go le bjalo, ke ile ka swanelwa ke go bona

-gore ke ile ka boeletša tshepišo ye e swanago letšatši ka morago ga letšatši le

-seo, se segolo go kgakanego ya ka, .

Ke be ke dutše ke boela diphošong tše di swanago.

 

Se se ile sa ntira tlaišego e kgolo. Gomme ka goeletša ka gore:

"Ah! Jesu wa ka, o be o dutše o le botho gakaakang go sebopiwa sa go hloka mahlatse seo ke lego sona, le ka fao o sa lego gona! Ka mehla o nkgaugele!"

 

Ye ke tsela yeo iri ya-ka ya bobedi le ya boraro ya go naganišiša e ilego ya sepela ka yona.

Gomme ka fao ke ile ka tšwela pele go fihla ka iri ya senyane, yeo ke e tlogetšego, ka lebaka la ditšhitišo tša ka tše di se nago tatso le tše di nyamišago.

 

Lega go le bjalo, lentšu le ile la nkgopela gore ke tšwele pele ka go naganišiša ga novena, le ntemoša.

-gore ge o sa dire bjalo, .

-Ke be nka se be le nako ya go khutša, go se be le khutšo.

 

Gomme ke be ke leka go hwetša gore nka e dira bjang gakaone, .

- ka dinako tše dingwe o le ka mangwele, .

-ka dinako tše dingwe ba khunama fase.

Go bile le dinako tšeo lapa lešo le ilego la nthibela go dira se ge ke be ke šoma. Eupša ke be ke sa dutše ke nyaka go kgotsofatša Jesu wa-ka yo mobotse gakaakaa.

Ka fao e bile gore ke fetša letšatši le lengwe le le lengwe go tšwa go novena ya ka ye kgethwa, .

-go fihla letšatšing la pele ga moo

-moo Jesu moratiwa wa ka a mphilego moputso wo o sa tlwaelegago le wo ke sa letelwago.

 

E be e   le bošego bja pele ga Keresemose  .

Ke be ke le noši gomme ke be ke le kgaufsi le go fetša go naganišiša ga-ka ge, gatee-tee, ke be ke e-kwa ka gare ga-ka moela wa phišego e sa tlwaelegago.

Ke ile ka ikhwetša ke le pele ga lesea la botho kudu Jesu.

 

O be a le botse kudu e bile a kgahliša kudu!

Eupša ka baka la go hloka lerato

-yeo a neilwego yena ke dibopiwa tše di sa lebogego, .

-o be a thothomela ka   go tonya.

O ile a dira bjalo ka ge eka o nyaka go nkatla. Ke ile ka thabišwa ke   lethabo.

Gateetee ka tsoga gomme ka kitimela go mo atla. Eupša ge ke be ke leka go mo gokarela, o ile a nyamelela. Se se ile sa direga gararo, gomme nako le nako ke be ke sa kgone go mo atla.

 

Ke be ke galefile kudu.

Ka moka ka go tsenelela ke lerato, ke ile ka wela tagweng ka lerato

-go thata go nna go hlagiša tše ka moka ka mantšu, .

-ka gore ga ke na tsela ya maleba ya go itlhalosa.

Ga ke gane gore ke fetotšwe ka mo go feletšego ke Jesu ka lerato.Phišego ye e sa tlwaelegago e ile ya tšea matšatši a mmalwa.

Ke moka e ile ya fokotšega ganyenyane-ganyenyane.

Ke kgale ke sa dumelele motho go fufulelwa le ge e le efe ya tše.

 

Ka morago ga moo, lentšu leo ​​le bego le le ka gare ga ka ga se la ka la ntlogela. Ge ke dutše ke e-wa, .

lentšu le ile la nkgalema ka morago ga e nngwe le e nngwe ya dibe tša-ka tše di tlwaelegilego. O ile a nphošolla gomme a nthuta gore ke be ke swanetše go dira dilo ka moka gabotse kudu.

E ile ya nnea sebete se sefsa ge ke be ke wa gomme ya dira gore ke holofetše go ba yo a phafogilego kudu nakong e tlago.

 

Bjale Morena wa Rena o tšwela pele

-go dira le nna bjalo ka tate yo botse go morwa wa gagwe, .

go bušetša morwa yo a timetšego ka mehla tseleng ya   bokwala, .

ka mehla šomiša maiteko a tatagwe go mo boloka mošomong wa gagwe, gore a kgone go tšweletša tlhompho le letago go Modimo,   e

yo a dulago a nyaka mphapahlogo wo o hufegegago wa bokwala. Eupša ka madimabe, ka go hlabiša dihlong le go gakanega, ke swanetše go goeletša.

"Wena Jesu, ke go leboge gakaakang!"

 

Ke moka Mong wa ka yo Mobotse le wa Kgethwa o ile a thoma go lokolla pelo ya ka go tšwa go maikutlo ka moka a lerato ao a bego a e hlasela go dibopiwa.

O ile a tla go nna gomme, bjalo ka mehleng, a re go nna ka lentšu la ka gare:

 

"Ke nna Bohle ba gago."

Ke swanelwa ke go ratwa ke wena ka lerato leo le lekanago le leo ke nago le lona go wena.

Ge o sa tlogele lefase le lennyane la dikgopolo tša gago, lerato, le

maikutlo ka dibopiwa, nka se kgone

- kena ka ho feletseng ka pelong ya hao le

- nka rua eona ka ho sa feleng.

 

Go sebela ga dikgopolo tša gago ka mehla

e go thibela go kwa Lentšu la ka gabotse, e lego seo   se nthibelago

-go tšhela megau ya ka go lena le

-go dira gore o nthane ka mo go feletšego. Ke monna wa lehufa kudu.

 

Ntshepiše gore o tla ba wa ka ka mo go feletšego.

Ke tla tsena mošomong ke dira seo ke se nyakago go wena.

 

O bolela nnete ge o re o ka se kgone go dira selo ka bowena. Eupša o se ke wa boifa, ke tla go direla tšohle.

Mphe thato ya gago: e tla nlekane »  .

 

Gantši o be a e boeletša go nna tiragalong ya Selalelo se Sekgethwa.

Ke moka ke ile ka lla ka go itshola gomme ka holofetša gore, go feta le ge e le neng pele, ke tla ba wa gagwe ka mo go feletšego. Gomme ge, ka motsotso woo, .

- Ke ile ka lemoga gore ke be ke sa dire go ya ka Will ya gagwe, .

- Ke mo kgopetse tshwarelo le

-Ka mmotša gore ke tloga ke nyaka go mo rata ka pelo ka moka.

 

Ka go tseba gore, ka ge ke be ke amogwa thušo ya gagwe, nkabe ke dirile se sebe kudu, ke ile ka mo kgopela gore a se ke a ntlogela.

 

Jesu  , a ntira gore ke kwe Lentšu la gagwe pelong ya ka,   o ile a mpotša gore  :

"Wa senyane!"

 

Ke be ke dula ke nagana ka yena.

Ge ke be ke šitišwa ke dipoledišano le lapa lešo goba ke mantšu ao a sego bohlokwa goba ao a sa nyakegego, gateetee ke ile ka kwa Lentšu la Gagwe le re go nna:

 

"Ga ke rate dipoledišano tše."

Di tlatša monagano wa gago ka dilo tšeo di sa nkgahlego. Di dikologile pelo ya gago ka maikwelo a mabe, .

tšeo di dirago gore dikgaugelo tšeo ke le hlatswitšego ka tšona, tšeo di fokolago e bile di se na bophelo di se šome. Ao! leka go nekiša bjalo ka ge ke be ke le ntlong ya Natsaretha.

kgopolo ya ka e be e swaretšwe feela ke

e be e le mabapi le letago la Tate le phološo ya meoya.

 

Molomo wa ka o be o no bulega

-go bolela dilo tše kgethwa e

- go kgodiša ba bangwe go e dira

-go lokiša melato yeo e dirilwego go Tate

 

Ka go realo dipelo tše di robegilego ke bohloko di ile tša gogelwa, tša nolofatšwa ke mogau, tša tlišwa Leratong la ka.

 

Na ke swanetše go go botša ka dikhonferentshe tša semoya tšeo ke bilego le tšona le Mma le Tate yo go thwego ke nna?

 

Ka fao ke ile ka homola ka gare gomme ka moka ka gakanega ke be ke nyaka go ba noši ka mo go kgonegago.

Ke ile ka ipolela mafokodi a ka go Jesu.

Ke ile ka kgopela thušo ya gagwe le dikgaugelo tša gagwe tša go boloka nako go phethagatšeng seo a bego a nkgopela sona.

Le gona ke ile ka ipolela gore, ke nnoši, nka se kgone go dira selo ge e se bobe.

Gomme go madimabe go nna ge dikgopolo tša ka goba pelo ya ka ka dinako tše dingwe e be e aroga go Jesu gomme e thoma go kgahlegela batho bao ke bego ke ba rata.

 

Gateetee le gateetee, Lentšu la gagwe le ile la boa gomme a re ka segalo se se omilego:

"Naa ye ke tsela ya gago ya go nthata? Ke mang yo a go ratago go swana le nna? E tsebe."

-ge o sa emiše, .

"Ke tla gogela morago gomme ka go tlogela o nnoši, ka gare ga bokgoni bja gago."

 

Ka baka la dikgobošo tše dintši gakaakaa, ke ile ka kwa pelo ya-ka e robega. Ke be ke kgona go lla ka bontši feela gomme ka kgopela tshwarelo ya gagwe.

 

Mesong e mengwe, ka morago ga go amogela Selalelo se Sekgethwa, o ile a mpha

-pono ye e kwagalago ya lerato le legolo leo a bego a na le lona go nna, .

- gammogo le pono ya lerato le le fetofetogago le le fetofetogago leo dibopiwa di nago le lona go yena. Pelo ya-ka e ile ya tšewa ka mo go feletšego. Go tloga ntlheng yeo go ya pele, ke be ke sa kgone go rata motho ge e se yena a nnoši.

 

Ka mohlala, ge e ba selo se sebotse se ile sa tla monaganong wa-ka, ke be ke tla swanelwa ke go dumela gore yena, entšene pele

-ke mongwadi wa thoto ye e

-yo a šomišago dibopiwa go mpha Lerato la gagwe.

 

Ge e ba  , ka  lehlakoreng le lengwe,   go direga gore ke hlabilwe ke bobe bjo itšego, .

Ke swanetše go nagana gore Modimo o ile a e dumelela bakeng sa go hola ga-ka moyeng goba mmeleng.

 

Ka go rialo, pelo ya-ka e be e tla ikwa e kgahlwa ke Modimo le go mo kgomarela.

Ka go bona Modimo dibopiwa, tlhompho ya ka go bona e be e tla oketšega.

Ge e ba di be di nkgopiša, ke be ke tla ikwa ke tlamegile

-ba rate ka Modimo le

-go dumela gore di ntlišetša mohola bakeng sa moya wa ka.

 

Ge e ba dibopiwa di be di ka batamela ka theto le go opa magofsi, ke be ke tla di amogela ka lenyatšo gomme ka ipotša gore:

"Lehono ba a nthata. Gosasa ba ka ntlhoya. Dibopiwa di a fetofetoga."

Ka go rialo pelo ya ka e hweditše tokologo yeo nka se kgonego go e tsenya ka mantšu.

 

Ka morago ga ge Morutiši wa ka wa Kgethwa a nkgaole lefaseng la ka ntle, .

ka ge a nkarogantše le dibopiwa le   go

ka ge a lokologile dikgopolong le go di ratana, o ile a thoma go hlwekiša ka gare ga   pelo ya-ka.

 

Lentšu la gagwe le bose gantši le be le kwagala ditsebeng tša ka le re:

"Bjale ka ge re le noši, ga go selo seo se re tshwenyago. Ga o sa thaba bjale,

go feta ka nako yeo o bego o leka go kgahliša bao ba bego ba dula go go dikologa? Ga o bone go bonolo go nkgahla ke nnoši,

go e ​​na le go kgahliša ba bantši?

Ka go boela morago, re tla dira bjalo ka ge eka nna le wena re nnoši lefaseng. Ntshepiše go ba yo a botegago

Gomme ke tla le tšhollela dikgaugelo tše di tlago go makatša.

Ke na le dithulaganyo tše dikgolo go wena tšeo nka di phethago feela

-ge o swana le seo ke go kgopelago sona e

- ge o dumelelana le Will ya ka.

Ke tla thabela go go dira seswantšho se se phethagetšego sa ka. O tla nekiša go tšohle tšeo ke di dirilego Botho bja ka, .

-ya matswalo a ka

-go fihla lehung la ka.

O se ke wa ba le dipelaelo ka katlego, ka gobane ganyenyane-ganyenyane ke tla go ruta go e dira bjang ".

 

Letšatši ka morago ga letšatši, kudu-kudu ka morago ga Selalelo se Sekgethwa, .

o be a mpotša gore ke   tshwenyege ka eng

ntle le go feta moedi wa   go lapa, .

go dira gore dikgaugelo tšeo ke di filwego di enywa dienywa le go feta.

 

Go fihlelela se, gantši o be a mpotša gore:

"E le gore ke tšholle dikgaugelo tša ka pelong ya gago, go a nyakega gore o ikgodiše gore, .

a nnoši   , .

ga o kgone go dira   selo.

 

Ke tlatša ka dimpho tša ka le megau ya ka meoya yeo e dikadikago go ikabela ditlamorago tše botse tša mošomo wa yona wo o dirilwego ka mogau wa ka.

Ke ba lebelela ka tumelelo e kgolo.

 

Meoya yeo e lebelelago dimpho tša ka le dikgaugelo tša ka bjalo ka ge eka e di rekile, e dira bohodu bjo bontši.

Ba swanetše go ipotša gore:

"Dienywa tše di tšweletšwago serapeng sa ka."

- ga se ya swanela go akaretša nna, sebopiwa se se diilago le se se nyamišago, .

-eupša ke mafelelo a dimpho tšeo di mpheleditšwego ka bontši ke Lerato la Modimo ».

 

Gopolang gore ke yo a fago kudu gomme ke tšhollela meoya ya mogau

- bao ba lemogago go se be le selo ga bona, .

-tšeo di sa tšeego selo ka botšona, e

- bao ba kwešišago gore se sengwe le se sengwe se phethagatšwa ka mogau wa ka.

 

Ka fao, go bona seo se diregago ka go bona, meoya ye

-ga se fela gore ke a leboga, .

-eupša ba phela ka poifo ya go lahlegelwa ke dikgaugelo tša ka, dimpho tša ka le dikgaugelo tša ka ge ke sa hlwe ke di rata.

 

Ga ke kgone go tsena ka dipelong

bao ba nago le muši ka boikgogomošo   le

bao ba tletšego ka botšona mo e lego gore ga ba na lefelo la   ka.

Ga ba nee modimo go dikgaugelo tša ka gomme, go tloga go wa go fihla go wa, ba ya tshenyegong ya bona.

 

Ke ka lebaka leo   ke e nyakago gantši kudu

- goba gaešita le go tšwela pele - dira ditiro tša boikokobetšo.

O swanetše go swana le lesea leo le nago le di- diaper leo, .

go se kgone go sepela goba go sepela ka ntlong a nnoši, .

- o swanetše go ithekga ka mmagwe bakeng sa se sengwe le se sengwe.

Ke nyaka gore o be kgauswi le nna bjalo ka lesea, .

- Ke dula ke kgopela thušo le thušo ya ka, .

-go lemoga go se be le selo ga gago, .

- e emetše se sengwe le se sengwe go tšwa go nna."

 

Ka go dira bjalo, ke ile ka ba yo monyenyane gomme ka iphediša. Mo e lego gore ka dinako tše dingwe

Ke ile ka kwa setho sa-ka ka moka se tswakilwe le go kgaolwa, ke sa kgone go gata mogato goba go hema ka ntle le thušo ya Jesu.

Ke ile ka dira sohle seo nka se kgonago go mo kgotsofatša dilong se sengwe le se sengwe, ka ba yo a ikokobeditšego le yo a kwago.

 

Go bapetša

-boemo bja bophelo bjoo Jesu a mpiditšego go bjona e

-yeo ke bego ke dutše ke phela go yona, ke ile ka ikwa ke hlaselwa ke bohloko.

 

Ke be ke lewa ke dihlong tša go lebelela batho

ka gobane ke be ke ikwa ke le yo mongwe wa badiradibe ba bagolo lefaseng. Ke be ke na le tatso

- gogela morago go ya ka phapošing ya ka, kgole le dibopiwa, e

-go mpotša gore:

"Ge nkabe ba tseba fela gore ke bile modiradibe gakaakang le gore Morena a mphile dikgaugelo tše kae, ba be ba tla tšhoga kudu."

Ke tshepa gore Jesu a ka se ntsebiše, ka gobane ge nkabe ba tseba nka ipolaya ".

 

Go sa šetšwe se, letšatšing le le latelago, bjalo ka ge ke amogetše Jesu ka Sekgethwa.

Sakramente, pelo ya ka e be e thabile go ipona e fedišwa gakaakaa.

Jesu o mpotša dilo tše dintši le go feta mabapi le boemo bja phedišo e phethagetšego bjoo a mpiditšego go bjona.

 

O ile a mpha ditšhišinyo, tšeo ka mehla di bego di fapana le tša ketelo e fetilego. Nka bolela ka mo go šireletšegilego gore e nngwe le e nngwe ya makga a mantši ao Jesu a ilego a bolela le nna, o ile a diriša mokgwa o fapanego go hlalosa dibaki le ditla-morago tša bokwala bjo a bego a nyaka go bjala go nna.

 

Ge nkabe a be a nyaka, nkabe a ile a bolela ka bokwala bjo bo swanago makga a sekete go feta, le ka ditsela tše sekete tše di fapanego:

"Oh! Mong wa ka wa Kgethwa,

ka ge o   le seithuti, .

ke sa leboge gakaakang go se phele go ya ka seo o se holofetšago go   nna! "

 

Ke ipolela dikgopolo tša ka

-o be a dutše a nyaka therešo gomme

- ka mehla o be a leka go dumelelana le seo Jesu a nthutilego sona. Eupša gantši ke lahlegetšwe ke kganyogo yeo ka tsela e itšego goba e nngwe.

Ke be ke sa kgone go lemoga seo Jesu a se kgopelago go nna, gaešita le mafelelong.

 

Ka baka la se ke ile ka ikokobetša le go feta. Ke ile ka ipolela gore ke le lefeela la-ka

Ka morago ga moo, ke ile ka holofetša go ba šedi kudu le go thuša. Go sa šetšwe tše ka moka, .

Le ka mohla nka se kgone go dira dilo tše dibotse tšeo   phethego ya gagwe e bego e di nyaka

ge nkabe a se a nthuša ka   go se kgaotše.

 

Gantši o be a re go nna  : .

"Ge nkabe o be o ikokobeditše le go ba kgauswi le nna, nkabe o se wa dira mošomo wo gampe gakaakaa."

Eupša ka ge o be o nagana gore o ka thoma, wa tšwela pele le go fetša mošomo ntle le nna, o dirile, eupša e sego go ya ka dikganyogo tša ka.

Ka lebaka le, .

kgopela thušo ya ka mathomong a se sengwe le se sengwe seo o se dirago.

Kgonthiša gore ke dula ke le gona go šoma le wena

Seo o se dirago se tla phethwa go fihla phethegong.

 

Tseba gore ge e ba o dula o dira se, o tla hwetša boikokobetšo bjo bogolo kudu. Ge e ba o dira se se fapanego, .

boikgantšho bo tla boela go wena   gomme

e tla kgama bokwala bjoo bjo bobotse bja boikokobetšo bjo bo bjetšwego go   wena ».

 

Ka go rialo o ile a mpha seetša se segolo le mogau gomme a ntira gore ke bone bošilo bja sebe sa boikgogomošo.

Boikgantšho ke

- go hloka tebogo mo go boifišago kudu go Modimo e

- go goboša mo gogolo mo go ka dirwago go yena, go foufatša moya ka mo go feletšego, .

- e mo iša go wela go boipoelong bjo bogolo, gomme

- o mo iša tshenyegong.

 

Ba ile ba ntlogela dikgaugelo tše di sa tlwaelegago tšeo Jesu a mphilego tšona

- ka manyami a magolo ge a bapetšwa le a nakong ye e fetilego e

-ka poifo e matla bakeng sa bokamoso.

 

Ka ge ke be ke sa tsebe gore ke dire eng go lokiša tshenyo ya nakong e fetilego, ke ile ka ikwa ke nyamišwa ke go ikgethela.

Le gona ke ile ka kgopela moipolelo wa-ka gore a mo sware, eupša ga se ka mehla di bego di dumelelana le nna.

Ditshokologo ka moka tšeo ke di dirilego di be di bonagala e se tša bohlokwa go nna.

 

Ka lebaka la

Ga se ka kgona go fetoša tša nakong e fetilego   gomme

gore ke be ke sa tsebe   gore ke dire eng gape, .

Ke ile ka thoma go lla ge ke nagana ka dibe tša-ka tša nakong e fetilego.

 

Mafelelong ke ile ka retologela go Jesu wa-ka yo botho ka mehla.

Poifo ya go ba kgole le yena e be e ntlhobaetša, gomme poifo ya gore e be e tla ntšea le go feta, e ile ya ntlogela ke sa tsebe e le ka kgonthe seo ke swanetšego go se dira.

Ke mang yo a bego a ka bolela gore ke ile ka kitimela go Jesu ga kae pelong ya ka

- go mo kgopela tshwarelo ya sekete, .

-ke leboga megau ye mentši yeo o mphilego yona e

- mo kgopele gore a dule a be kgauswi le nna.

 

Gantši ke be ke mmotša gore:

"Bona, Jesu wa ka yo mobotse, ."

- ke lahlegetšwe ke nako e kaakang e

-ke ditebogo tše kae tšeo ke di sentšego, .

ge nkabe ke ile ka oketša lerato la ka go wena, Molemo wa ka yo a phagamego le Ka Moka wa ka! "

Ge ke le ka tsela e itšego e tenago ke ile ka dula ke bolela le yena ka tsela yeo.

 

Jesu o ile a nkgalema   o šoro, a re:

"Ga ke nyake gore o boele morago nakong ye e fetilego. Tseba gore ge moya,

-a kgodišegile ka dibe tša gagwe, .

- ikokobetše ka go amogela sakramente ya ka ya tshokologo, .

- o thoma go ikemišetša go hwa go feta go nkgopiša gape.

 

Ke go goboša Mogau wa ka le go šitiša Lerato la ka

- kelello phehella ka ho hlohlelletsa leraga la nakong e fetileng.

 

Lerato la ka le ka se dumelele moya go tšea sefofane go ya Legodimong ge o ka dula o nweletše

- dikgopolo tše di šiišago e

- dikgopolo tse lefifi ka nako e fetileng.

 

Tseba gore ga ke gopole bobe bjo le bo dirilego, ka ge ke lebetše dilo ka moka ka mo go phethagetšego. Naa o bona sekgopi sefe goba sefe go nna, goba gaešita le go fo ba le tšhupetšo ya metlae e mebe go wena? "

 

Gomme ka re: "Aowa, Morena wa ka, pelo ya ka e a robega ge ke nagana ka botse bja gago, botse bja gago le lerato la gago go nna, go sa šetšwe go hloka tebogo ga ka".

 

Gomme   a araba a   re:

"Go lokile kudu ngwanaka. Eupša ke ka lebaka la eng o nyaka go boela morago nakong ye e fetilego? Go kaone gakaakang ge re ka nagana ka lerato la rena la go ratana!

Leka go nkgahla fela nakong ye e tlago gomme le tla dula le le khutšong ".

 

Go tloga ka motsotso woo, e le gore ke kgotsofatše Jesu wa-ka yo a rategago, ke be ke se sa nagana ka dilo tše di fetilego. Lega go le bjalo, gantši ke ile ka mo kgopela gore a nthute kamoo nka lefelelago dibe tša-ka tša nakong e fetilego.

 

A re go nna:  “O a bona gore ke ikemišeditše go go nea seo o se nyakago.

leka go gopola seo ke go boditšego sona kgale.

Selo se sebotse kudu seo nka se dirago ke go ekiša bophelo bja-ka. Mpotše bjale seo   o se nyakago."

 

Ka re, “Morena, ke hloka tsohle, hobane ha ke na letho.”

 

Jesu o ile a tšwela pele  ka gore : .

"Go lokile, o se ke wa boifa, ka gore ganyenyane-ganyenyane re tla dira se sengwe le se sengwe."

Ke a tseba kamoo le fokolago ka gona. Ke go nna moo le tlago go hwetša matla, kgotlelelo le thato e botse. Dira seo ke go boditšego sona.

Ke nyaka gore maiteko a lena a botege.

O swanetše go bea leihlo le lengwe go nna gomme le lengwe le lebeletše seo o se dirago.

Ke nyaka gore o tsebe gore o ka hlokomologa batho bjang, gore, .

-ge o kgopelwa go dira selo se sengwe, .

- e dire bjalo ka ge eka kgopelo e tlile ka go lebanya go tšwa go nna.

 

Ka mahlo a ka a ntebeletše, o se ke wa ahlola motho.

O se ke wa lebelela go bona ge e ba mošomo o le bohloko, o šišimiša, o le bonolo goba o thata.

O tla tswalela mahlo a gago go tše ka moka. O tla di bulela godimo ga ka, o tseba

-gore ke go wena le

-gore ke lekola mošomo wa gago.

 

"Mpotše gantši gore:

«  Morena, mphe mohau

- dira se sengwe le se sengwe seo ke se dirago gabotse go tloga mathomong go fihla mafelelong, e

-gore ke go direla fela.

Ga ke sa nyaka go ba lekgoba la dibopiwa  ".

 

E dire gore ge o sepela, o bolela, o šoma goba o dira selo le ge e le sefe se sengwe, .

dira feela bakeng sa kgotsofalo ya-ka le go thabiša ga-ka. Ge o tlaišwa ke dikganetšano goba o gobala, ke a nyaka

-gore o na le mahlo a gago a tsepeletše go nna le

-gore le dumela gore tše ka moka di tšwa go nna e sego go dibopiwa.

 

"O itira eka o kwele se go tšwa molomong wa ka.

"Ngwanaka, ke nyaka gore o tlaišege go se nene."

"Ka ditlaišego tše ke tla go dira botse."

-Ke nyaka go humiša moya wa gago ka meriti ye mefsa.

"Ke nyaka go šoma ka moya wa gago gore o swane le nna."

 

Gomme ge o sa rwala ditlaišego tša gago ka lebaka la Lerato la ka,

-Ke nyaka gore o nnefa

- go nteboga ge ke go hwetše merit.

 

Ka go dira bjalo, o tla lefela tšeo ka poelo

-bao ba go kwešitšego bohloko goba

-yo a go dirilego gore o tlaišege.

Ka gona o tla sepela ka go otlologa pele ga ka.

-Dilo tše di ka se go tshwenye, gomme

"O tla tseba khutšo ye e phethagetšego."

 

Ka morago ga nako e itšego ge ke be ke dira seo Jesu a nkgopetšego gore ke se dire, .

e ile ya ntira gore ke phela ka moya wa go hwa.

 

E ile ya ntira gore ke kwešiše

-gore dilo ka moka, .

gape le dihlabelo tša bogale le   mekgwa e mebotse kudu

di tla lebelelwa e le tšeo di se nago selo ge e ba di sa dirwe ka baka   la go mo rata  .

 

Ge e ba di- mortification di sa hlohleletšwe go tloga mathomong go fihla mafelelong ke lerato la Yena, ga di na tatso e bile ga di na mohola.

 

O ile a mpotša gore:

"Botho ke bokwala bjo bo fago mekgwa ye mengwe botumo. Ditiro tšeo di dirwago ntle le botho ke mediro ye e hwilego."

 

Mahlo a-ka a ela hloko feela ditiro tšeo di dirwago ka moya wa botho. Ba nnoši ga ba fihle Pelong ya ka.

Ka gona,

-Eba šedi   le

- dira ditiro tša gago, gaešita le tše dinyenyane kudu, ka moya wa botho le boikgafo.

 

Di dire ka go nna, le nna le ka baka la ka  .

Nka se lemoge ditiro tša gago e le tša ka ge di sa rwale ditiiso ka bobedi,

ya dihlabelo tsa gago   e

tiišo ya ka.

 

Ka ge tšhelete yeo e swanetše go ba le seswantšho sa kgoši seo se gatišitšwego go yona gore e amogelwe e le yeo e šomago ke balata ba kgoši, .

ka fao ditiro tša gago di swanetše go rwala   leswao la Sefapano

amogelwe ke nna.

 

"Re ka se sa tshwenyega ka go šoma go   fediša. "

- lerato la gago go dibopiwa, .

-eupša   lerato la gago go   wena  ka noši .

 

Ke nyaka go go dira gore o hwetše   wena

e le gore o kgone go phela ka nna feela.

Ga ke nyake go go gatelela selo se sengwe ntle   le Bophelo bja ka.

 

Ke therešo gore go tla go bitša tšhelete e ntši, eupša e-ba le sebete gomme o se ke wa boifa. Nna le wena le wena le nna, re tla dira tsohle ".

E ile ya nnea dikgopolo tše difsa mabapi le go iphediša.

O ile a mpotša gore:

"Ga o bjalo, e bile ga se wa swanela go itšea go feta moriti."

-eo e fetang ka potlako le

-seo se go tšhabelago ge o leka go se swara.

 

Ge e ba o nyaka go bona selo se se swanetšego go nna go wena, .

ela hloko gore ga o selo  . Ka gona nna, ke thabile ka go nyenyefatšwa ga gago ga kgonthe  , .

Ke tla tšhela Tsohle tša ka go wena  ."

 

Ge a mpotša se, Jesu wa-ka yo botse o ile a gatiša monaganong wa-ka le pelong ya-ka phedišo e bjalo moo nkabego ke ile ka rata go iphihla sekoting se se tseneletšego kudu. Tseba

-gore go be go sa kgonege gore ke mo utele dihlong tša ka, le

- ge ke be ke tšwela pele go senya boitlhompho bja ka, .

 

o ile a mpotša gore:

"Atamela, ithekge ka letsogo la ka:

-Ke tla go thekga le

-Ke tla go fa maatla a go ntšhomela ka mehla, go ntirela se sengwe le se sengwe."

 

Go ba yo a phethagetšego ka mo go sa felego, .

Modimo a ka kganyoga feela gore e nngwe le e nngwe ya mediro ya gagwe e lebiše phethegong ya yona e itšego.

 

Ge e ba gona ka moka o hlodile

ka tlhago e sekametše phethegong ya yona   e

a ka se kgone go tlogela go sepela a lebile kaonefatšong ya gagwe, gona, lebaka le legolo le go feta, .

sebopiwa

-yo Modimo a mo filego bohlale bja motho ka noši le thato

- a ka se dumelele kaonafatšo ya gagwe go ema, .

ge e ba a tloga a nyaka gore Modimo a mo thabele.

 

O bopilwe ke Modimo ka seswantšho sa gagwe le go swana le yena  ,   motho a ka fihlelela phethego e phagamego kudu ge e ba a itira

go dumelelana le Thato ya Modimo   e

go sepelelana le dikgaugelo tšeo a di neilwego   .

 

Ge Morena a le kgauswi le nna gomme a nyaka gore ke ithekge ka letsogo la gagwe, e

ge e ba feela ka kgogedi a nkgoromeletša go itahlela matsogong a gagwe a tatagwe, gomme ge e ba gape a nyaka gore ke tšee matla a ka ka moka go yena gore ke dire se sengwe le se sengwe gabotse, .

Na ga ke setlatla?

ge nka gana mogau wo gomme ka sa ikokobeletša Thato ya gagwe ya Kgethwa?

 

Ke ka baka leo, nna, .

go feta sebopiwa le ge e le sefe   se sengwe, .

Ke dumela gore ke   mošomo wa ka

ka mehla latela Jesu wa ka yo a rategago, .

 

Yo a mpoditšego gore:

"O le noši, o sefofu, eupša o se ke wa boifa."

Seetša sa ka, bjale go feta le ge e le neng pele, e tla ba tlhahlo ya gago.

Ke tla ba ka go wena le go ba le wena go dira dilo tše di makatšago. Ntatele dilong tšohle le tla bona.

Ka lebakanyana, ke tla ema pele ga gago bjalo ka seipone, gomme sohle seo o swanetšego go se dira e tla ba sona

- go ntebelela, .

- ekiša nna le

- e le gore ke se lahlegelwe ke pono ya ka.

 

Thato ya gago e swanetše go dirwa sehlabelo pele ga ka, .

gore Thato ya ka le ya gago e be e tee. Na o kgotsofetše ka yona?

Ka gona itokišetše dikiletšo ka lehlakoreng la ka, kudu-kudu mabapi le dibopiwa. "

 

Jesu o ile a mpotša gore:

"Ge phefo e sepetša mafotwana a letšoba, .

ka go rialo e bontšha seenywa se senyenyane seo se golago, .

ka go rialo thato ya rena e aroga polelong ya yona ya motho ka noši. " " .

 

Ge ditemošo di etla, ke swanetše go kwa. Jwalo ka eng

ge nka se tsoge ka pela mesong   , ke be ke tla kwa Lentšu la gagwe le mpotša ka gare:

"O be o khutša ka boiketlo mola nna ke se na mpete, .

eupša go e na le moo   Sefapano sa ka  .  Ka pela, ka pela, tsoga! O se ke wa ba yo a   ikgotsofatšago gakaakaa! "

 

- Gomme ge ke sepela  ke be ke lebelela kgole kudu, o be a nkgalema a re:

"Ga ke nyake gore mahlo a gago a feteletše go feta seo se nyakegago, gore o se ke wa kgopša."

 

-  Ge nkabe ke le nageng  , ke dikologilwe ke dimela tše di fapafapanego, dihlare le matšoba, o be a tla re go nna:

"Ke hlotše se sengwe le se sengwe ka go go rata, gomme wena, ka lebaka la go nthata, itokotše lethabo le."

 

-Ge, ka kerekeng, ke be ke tsepamiša mahlo a ka go mekgabišo e kgethwa  , o be a tla nkgalema a re:

"Ke dilo dife tšeo di go thabišago, ka ntle le nna?"

 

-  Ge nka dula ka boiketlo ke sa šoma , o be a  tla re go nna:

"O phuthologile kudu. Ga o nagane gore bophelo bja ka e bile bja go tlaišega ka mehla!"

Gomme, ka mo go kwagalago, go e kgotsofatša, .

Ke ile ka dula feela godimo ga seripa-gare sa setulo.

 

-  Ge nkabe ke šoma ka go nanya le ka botswa  , o be a tla re go nna:

"Akgofiša o tle ka pela go dula le nna thapelong ..."

 

Nako ye nngwe

o ile a mpha mošomo wo ke swanetšego go o dira ka nako e itšego gomme ka ya mošomong go mo kgahliša.

Ge ke be ke sa fetše mošomo wa-ka, ke ile ka mo kgopela thušo. Ka makga a mantši o nthušitše ka go dira mošomo le nna e le gore ke lokologe pele, gantši e sego bakeng sa go ithabiša, eupša e le gore ke be le nako e oketšegilego ya go rapela.

Ka dinako tše dingwe go be go direga gore, ke le noši goba ke na le yena, mošomo wo o bego o swanetše go ntshwara letšatši ka moka o be o feditšwe ka nako e kopana.

 

Ka morago ga nako e itšego, ke ile ka thoma go ikwa ke akaretšwa kudu gomme ka duma eka nkabe ke bile thapelong ka mo go sa felego.

Ga se nke ka itemogela go lapa goba go tšwafa, gomme ke ile ka ikwa ke le botse kudu moo ke ilego ka ikwa eka ga ke nyake dijo tše dingwe ka ntle le tšeo ke di hwetšago thapelong.

Eupša   Jesu o ile a mphošolla   a re:

"Akgofiša, o se ke wa diega!"

Ke nyaka gore o je ka lerato la ka.

Tšea dijo tšeo di tlago go monywa ke mmele wa gago. Kgopela gore Lerato la ka le kopane le la gago,

GO

-A Moya wa ka o kopane le moya wa gago le

- a go ba ga gago ka moka go kgethagatšwe ka Lerato la ka ".

 

Nako le nako, ge ke dutše ke eja, ke be ke thabela dijo gomme ka tšwela pele ke di ja.

Gomme   Jesu a mpotša gore  : .

"Naa o lebetše gore ga ke na kganyogo ye nngwe ge e se go itšhoša ka baka la Lerato la go go rata? Tlogela go ja se gomme o boele go selo seo o sa se nyakego."

 

Ka tsela ye Jesu o ile a leka go bolaya thato ya ka, gaešita le dilong tše dinyenyane kudu, e le gore ke kgone go phela go yena feela.

 

Ka go rialo, e ile ya ntumelela go dira diteko

- paradoxes ya lerato, .

-ya lerato tsohle halalelang le lebisitsoeng ho eena.

 

Ge go fihla letšatši leo ka lona ke kgonago go amogela selalelo, ga se ka dira selo mosegare le bošego pele ga moo;

ntle le go itokišeletša go e amogela ka tsela e kaone-kaone yeo e kgonegago.

Ga se ka ka ka tswalela mahlo gore ke robale

ka baka la ditiro tše di tšwelago pele tša lerato tšeo ke di dirilego Jesu.

 

Gantši ke be ke re:

"Akgofiša, Morena, ga ke sa kgona go leta. Khutsufatša diiri, tlogela letšatši le sepele ka lebelo, ka gobane pelo ya ka e palelwa ke kganyogo ya Selalelo se Sekgethwa".

 

Gomme   Jesu a araba ka gore  : .

"Ke le noši ebile ke lakaletša ntle le wena."

O se ke wa tshwenyega ka go se kgone go robala.

Ke sehlabelo sa go dula kgole le Modimo wa gago - Molekane wa gago, Bohle ba gago -,

yo a dulago a phafogile ka baka la go go rata.

 

Etla o kwe dibe tšeo dibopiwa di dulago di ntira tšona. Ah! o se ke wa nganetša kimollo ya mohuta wa gago

lekalatirelo.

 

Diphefo tša lerato la gago di kopane le tša ka

e tla phumola ka tekanyo e itšego go baba mo go nkgopišago mo gontši mosegare le mosegare.

Nka se le tlogele o nnoši le ditlaišego tša lena le ditlaišego tša lena. Go e na le moo, ke tla bušetša mogau ka khamphani ya-ka. "

 

Ge mahube ke ile ka ya kerekeng ka kganyogo ye kgolo ya go amogela Jesu Sakramenteng ye e Šegofaditšwego. Ke ile ka batamela boipolelo bja-ka ntle le go bolela le lentšu la kganyogo ye.

 

O ile a mpotša ka makga a fetago le tee gore:

"Lehono ke nyaka gore le amogwe Selalelo se Sekgethwa". Ke kamoo gantši ke bego ke thoma go lla ka gona.

Eupša ke be ke sa nyake go utolla go moipolelo wa-ka go baba mo pelo ya-ka e bego e go kwa.

Ka ge Jesu a be a nyaka gore ke itokolle go ya go nyamišwa, ke ile ka ineela gore a se ke a nkgoboša.

O be a nyaka gore ke be le tshepo ye e tletšego go Yena, Yena Molemo wa ka wa godimodimo.

 

Gantši ke be ke mo bulela pelo ya ka gomme ka mmotša gore:

"Oh! Lerato la ka le monate,

-Naa se ke seenywa sa vigil ye yeo bobedi bja rena re bilego le yona bošegong bjo?

 

Ke mang yo a bego a tla nagana gore ka morago ga ditebelelo le dikganyogo tše dintši gakaakaa, nkabe ke ile ka swanelwa ke go dira ntle le wena!

Ke a tseba gore ke swanetše go go kwa dilong tšohle. Eupša mpotše Jesu wa ka yo botse, na nka ba ntle le wena?

Ke mang yo a tlago go mpha matla ao ke a hlokago mo nakong ye?

Naa ke tla ba le sebete le maatla a go tlogela kereke ke sa go iša gae le nna?

Lega go le bjalo, ga ke tsebe gore ke dire eng gape.

Eupša wena, oh Jesu wa ka, ge o nyaka, o ka lokiša tše ka moka! "

 

Ka nako ye nngwe, ge ke be ke bolela ka tsela ye, ke ile ka kwa borutho bjo bo sa tlwaelegago ka gare ga ka. Ke moka kgabo ya lerato ya bonegela ka go nna gomme ka kwa Lentšu la gagwe le mpotša ka gare:

 

"Dula o iketlile, dula o iketlile, ke šetše ke le pelong ya gago  .   O tšhogile ka lebaka la eng? O se ke wa nyama.   Ke nyaka go go omisa megokgo ka bonna."

Ngwanenyana yo monnyane wa go hloka, ke nnete, o be o ka se kgone go phela ntle le nna, akere? "

 

Ke ile ka makala

-ya Mantšu a a Jesu e

- mošomo wo a bego a o dira ka go nna.

Ka go fedišwa ka go nna, ka retologela go Jesu wa ka gomme ka re go yena:

"Ge nkabe ke se yo mobe gakaakaa, .

o be o ka se ke wa hlohleletša moipolelo wa ka go nnola moko bjalo ka ge a dirile! "Gomme ke ile ka rapela Jesu gore a se ke a dumelela dipharologantšho tše bjalo."

 

Ka gobane, ka ntle le yena, ke be ke sa kgone go itshwara eupša ke dira diphošo gomme ke be ke tla itira gore ke dikologe kudu.

 

Ka ge Jesu a nyaka go dira gore moya wa ka o wele leratong le go o eta pele go tlaišega ka Lerato, o ile a ntlhahla gore ke ineele lewatleng leo le sa felego la Tlhokomelo ya gagwe.

 

Ka letšatši le lengwe, ka morago ga Selalelo se Sekgethwa, .

Jesu lerato ka moka le ile la mpha lerato le legolo kudu moo ke ilego ka makala gomme ka re go yena:

"Jesu, ke ka lebaka la eng go na le bonolo bjo bogolo go nna, ."

Na ke kgopo gakaakaa ebile ke palelwa ke go arabela Lerato la gago? Ka go tseba gore ke swanetše go bušetša lerato la gago, .

Ke tšhaba gore o tla ntlogela ka baka la go se kgomege ga ka. Le ge go le bjalo ke a go bona

- ntle tsohle molemo le

- go go gatelela go feta le ge e le neng pele. "

 

Ke moka, ka botho bjalo ka mehleng,   a re go nna  :

"Moratiwa wa ka, dilo tša nakong ye e fetilego ga se tša dira selo ge e se go go lokišetša go se nene. Bjale ke tla mošomong. Ke nyaka gore pelo ya gago e ikemišetše go tsena ka lewatleng le legolo la Passion ya ka ye e kwešago bohloko."

 

Ge o šetše o kwešišitše e le ka kgonthe bogale bja tlaišego ya ka, .

o tla kgona go kwešiša Lerato leo le ilego la mpiša ge ke be ke tlaišega ka baka la gago.

 

Ipolelele se: "Ke mang yo a tlaišegilego gakaakaa ka baka la ka? Gomme nna ke eng, sebopiwa se se gobogilego gakaakaa?"

 

Gomme o ka se gane dintho le dihlabi tša phišego yeo o tlago go e tlaišega ka lebaka la lerato la ka. Ka go ruruga ka lerato,   moya wa gago o tla amogela sefapano seo ke go lokišeditšego sona.

 

Ge le ela hloko tšohle tšeo nna Mong wa gago ke di tlaišegilego ka baka la gago, .

tlaišego ya gago e tla bonala e le moriti go wena. Go tla bonala go le bose go wena gomme o tla fihla bokgoleng bjoo o ka se sa kgonago go phela ntle le go   tlaišega."

 

Ka mantšu a ke ile ka ikwa ke tshwenyegile kudu ka go   tlaišega.

Lega go le bjalo, tlhago ya-ka e ile ya thothomela ge ke nagana ka tlaišego yeo ke bego ke tla swanelwa ke go e kgotlelela

Thekga.

Ke moka ke ile ka rapela Jesu gore a mphe matla a lekanego le sebete le go ntumelela go itemogela lerato ka ditlaišego tšeo a mpiditšego go tšona.

 

Ka kgopelo ye, ke be ke sa nyake

go mo kgopiše, goba go diriša mohola wa monei yo mogolo wa dimpho yo e lego yena.

 

Eupša   Jesu,   ka lerato la gagwe ka moka le bose  , o ile a tlaišwa ka tsela ye  :

"Moratiwa wa ka, se se molaleng."

 

Ge e ba motho yo a dirago selo se itšego

ga a ikwe a le senamelwa sa lerato la seo a se dirago, a ka se hlohleletšwe go phetha   mošomo wa gagwe.

 

Go feta fao

- bao ba dirago selo ka tumelo e mpe, .

-le ge ba ka e phetha, ba ka se hwetše moputso wa ka.

 

Ge e le wena, go ratana le Passion ya ka, o swanetše go feta tšohle

- nahana ka khutšo le ka ho nahanisisa

- tšohle tšeo ke di kgotleletšego bakeng sa gago, .

e le gore kahlolo ya lena e dumelelane le ya ka,

-yo a sa hlokomelego selo ka lerato la moratiwa ".

 

Ka go kgothatšwa ka tsela ye ke Jesu, ke ile ka thoma go naganišiša ka Passion ya gagwe, yeo e diretšego moya wa ka mo gontši.

Nka kgonthišetša gore botse bjo bo tlile go nna go tšwa Mothopong wa Mogau le Lerato.

 

Ga e sa le go tloga ka nako yeo, .

Tlaišego ya Jesu e dirile tsela ya yona ka pelong ya ka, moyeng le mmeleng, moo ditlaišego tša Tlaišego di tlago ipontšha.

 

Ke ile ka inela ka gare ga Passion

-bjalo ka lewatleng le legolo la Seetša leo, ka mahlasedi a lona a borutho, .

- e ile ya boneša semelo sa ka ka moka sa lerato go Jesu, Yo a ilego a tlaišega kudu ka baka la ka.

 

Ka morago, go thuma mo go tla dira gore ke kwešiše gabotse

go se fele pelo le boikokobetšo, go kwa le botho bja Jesu,   e

tšohle tšeo a di kgotleletšego ka baka la go   nthata.

Ka go bona kamoo go bego go e-na le bokgole bjo bogolo magareng ga-ka le yena, ke ile ka ikwa ke nyamile ka mo go feletšego.

 

Mahlasedi ao a ilego a mpheta a be a bonagala e le dikgobošo tšeo ka setu di bego di re go nna:

"Modimo wa go se fele pelo gakaakaa! Le wena?

Modimo yo bjalo yo a ikokobeditšego, yo a ikokobeditšego manaba a gagwe! Gomme wena?

Modimo wa Botho ka moka yo a go tlaišegago kudu! Gomme wena? Ditlaišego tšeo o di tlišago ka baka la go mo rata di kae? Ba kae?"

 

Nako ye nngwe

Jesu o ile a bolela le nna ka dihlabi tša bohloko bja gagwe le ka ditlaišego tša gagwe tša go nthata.

Gomme ke ile ka tutueletšega go lla.

 

Ka letšatši le lengwe, ge ke be ke šoma le go naganišiša ka ditlaišego tše sehlogo tša Jesu, .

hlogo ya ka e ile ya gatelelwa go fihla bokgoleng bjoo ke ilego ka lahlegelwa ke moya.

Ka baka la go boifa gore go tla direga selo se sengwe se segolo go nna, ke be ke nyaka go tšea tsela ya go fapoša ka go tšwa mathudi.

 

Moo, ke ile ka bona lešaba le legolo la batho le feta setarateng.

Ba be ba hlahla Jesu wa ka yo botho kudu, ba mo kgorometša le go mo goga.

Jesu o ile a rwala sefapano sa gagwe legetleng la gagwe  . O be a lapile e bile a fufulelwa madi.

O be a kwela bohloko kudu moo a ilego a šuthiša leswika.

O ile a ntebelela bakeng sa thušo. Ke mang yo a bego a ka hlalosa bohloko bjo ke bego ke bo kwa ka nako yeo?

Ke mang yo a bego a ka hlalosa mafelelo ao pono ye e tšhošago e bilego le ona go nna?

Ke ile ka sepela ka pela ke boela ka phapošing ya-ka, ke sa tsebe moo ke lego gona.

 

Pelo ya ka e ile ya robega ke bohloko gomme ka thoma go lla ke nagana gore:

"O tlaišega bjang, Jesu wa ka yo botse! Ke rata."

-go kgona go go thuša go tloša diphiri tše tša go hlasela, goba

- go tlaišwa ke bohloko le tlhokofatšo bakeng sa gago, .

go go fa kimollo.

 

Modimo wa ka, ntumelele gore ke tlaišege ka thoko ga gago. Ga se ya loka

- gore o tlaišega kudu ka Lerato la nna modiradibe, le

"O se ke wa ntira gore ke tlaišege selo ka baka la gago!"

 

Jesu o ile a gotetša ka go nna lerato le legolo kudu bakeng sa tlaišego ya gagwe e bose moo e lego gore go be go le thata kudu go nna gore ke se ke ka tlaišega.

 

Kganyogo ye e bonagalago gabotse yeo e ilego ya phela ka go nna ga se ya ka ya fela.

Selaleng se Sekgethwa ga se ka kgopela selo se sengwe se se fišago kudu: gore ke dumelelwa go itemogela ditlaišego tše bjalo tše bose.

kua ga gagwe.

 

Ka nako ye nngwe o be a nkgotsofatša ka go tloša mootlwa go Mofapahlogo wa gagwe wo a bego a o lahlela pelong ya ka. Nako ye nngwe

a tloša dipekere diatleng tša gagwe le maotong a di lahlela go nna, .

yeo e ilego ya ntikela dihlabi tše dikgolo kudu, eupša le ka mohla e sa lekana le ya gagwe.

 

Mabakeng a mangwe, .

- go be go bonagala go nna gore Jesu o ile a tšea pelo ya ka ka diatleng tša gagwe gomme

- yo a ilego a mo pitlaganya ka thata mo e lego gore bohloko bo ile bja ntira gore ke lahlegelwe ke tlhaologanyo.

 

E le gore batho bao ba ntikologilego ba se ke ba lemoga seo se ntiragalelago, ke ile ka mo kgopela gore:

"Jesu wa ka, mphe mogau wa go tlaišega ntle le gore tlaišego ya ka e lemogwe ke ba bangwe".

Ke na le nako e itšego ke kgotsofetše, eupša ka baka la dibe tša-ka, ditlaišego tša-ka ka dinako tše dingwe di ile tša bonwa ke ba bangwe.

 

Ka letšatši le lengwe, ka morago ga Selalelo se Sekgethwa,   Jesu a re go nna  :

 

"Tlaišego ya gago e ka se swane le ya ka, ka gobane o tlaišega ka Bogona bja ka."

Ke tla go thuša. Ke nyaka go go tlogela o nnoši lebakanyana.

Hlokomela go feta pele, ka gobane nka se go fe Letsogo ka baka la gago

go go thekga le go go thuša go se sengwe le se sengwe. O tla gata mogato gomme wa tlaišwa ke thato e botse, .

ka go tseba gore Mahlo a ka a tla go tsepelela   , .

le ge nka se sa bontšha goba go kwa go tšwa go   wena.

Ge o dula o ntshepegela, ke tla go putsa ge ke boa. Ge o sa botege, ke tla tla go go otla."

 

Ka mantšu a, ka tšhoga kudu gomme ka re go yena:

"Morena, wena yo o lego Bophelo bja ka le Bohle bja ka, mpotše gore nka phela bjang ntle le wena, Modimo wa ka!"

Ke mang yo a tlago go mpha matla a go itshwara?

Ke wena fela o bilego, o lego gona ebile o tla ba maatla a ka le thekgo ya ka.

Go a kgonega gore, bjale, o nyaka go ntlogela go dilo tša ka, o amogilwe go ba gona ga gago, ka morago ga ge o ntaletše go tlogela lefase la ka ntle le tšohle tšeo di sepelago le lona.

Naa o lebetše gore ke mobe ebile ntle le wena nka se kgone go dira selo se sebotse? "

 

Jesu,   ka boleta le ka go iketla,   o ile a nkaraba  :

"Ke tla dira se gore o kgone go kwešiša gore o bohlokwa eng ntle le nna. O se ke wa itlhoboga."

 

Ke tla dira se bakeng sa go go hola mo gogolo, go lokišeletša pelo ya gago go amogela dikgaugelo tše difsa tšeo ke tlago go go hlabiša tšona.

Go fihla ga bjale ke go thušitše ka mo go bonagalago. Bjale, ka go se bonagale, ke tla go dira gore o kwe go se be le selo ga gago ka go go tlogela o nnoši le wena ka noši.

Ke tla kgonthišetša gore o fihlelela boikokobetšo bjo bo tseneletšego. Gomme ke tla go fa megau ya ka, ye kaone, .

go le lokišeletša maemo a godimo ao ke le reretšwego go ona.

 

Ka gona go e na le go itlhoboga, thaba gomme o nteboge;

ka gobane ge o tshela lewatle le leo le nago le ledimo ka lebelo, ke moo o tlago go fihla boema-kepeng ka lebelo.

Ge ke ikokobeletša diteko tše thata, ke gona ke tlago go nea dikgaugelo tše dikgolo.

Eba le sebete, ka gobane kgauswinyane ke tla tla go go homotša bohlokong bja gago ".

 

Ka gona a ntšhegofatša gomme a ikgogela morago.

Ke mang yo a bego a kgona go hlagiša bohloko bjo ke bo kwelego, lefeela leo le ilego la hlasela pelo ya ka, megokgo yeo ke e tšholotšego, ge ke bona Jesu wa ka yo, ge A be a ntšhegofatša, a ntlogetšego.

Lega go le bjalo, ke be ke itokotše go Thato ya gagwe e Kgethwa Kudu.

Gomme ka morago ga go atla Seatla sa gagwe ka makga a sekete, Letsogo le le ntšhegofaditšego ke le kgole, ka re go yena:

"Laelana Molekane yo Mokgethwa, laelana!"

Gopola tshepišo ya gago ya gore o tla boa go nna kgauswinyane! Ka mehla nthuše gomme o ntira wa gago ka mo go feletšego ".

Gomme ke ile ka ipona ke le noši ka mo go feletšego. Go be go le bjalo ka ge eka bofelo bo be bo tla go nna.

 

Ka ge Jesu e be e le Ka Moka wa ka, ntle le yena bjale ke be ke se sa na khomotšo. Se sengwe le se sengwe seo se ntikologilego se fetogile bohloko bjo bo babago gatee-tee.

 

Ke be ke bonagala ke ekwa dibopiwa di nkwera le go mpoeletša go nna ka polelo ya setu:

"Bona gore Moratiwa wa gago, Moratiwa wa gago o go dira eng; o kae bjale?" Ge ke lebelela meetse, mollo, matšoba gaešita le maswika ao a tlwaetšego ka phapošing ya-ka, ka moka go be go bonagala go re:

"Ga o bone gore dilo tše ka moka ke tša Molekane wa gago?

O na le tokelo ya go bona mediro ya gagwe, eupša o ka se mmone! "

 

Gomme ka ba botša gore:

"Oh! Lena dibopiwa tša Morena wa ka, mpheng ditaba tša gagwe! Mpotšeng gore nka mo hwetša kae!

O mpoditše gore o tla boa kgauswinyane, eupša ke mang wa lena yo a ka mpotšago gore o tla boa neng, ke tla mmona neng gape? "

 

Boemong bjo, letšatši le lengwe le le lengwe le be le bonagala e le la go se fele.

Mašego e be e le dihlapetši tše di sa felego, diiri le metsotso di be di swana le nywaga-kgolo gomme di be di sa ntlišetše selo ge e se lešope. Ke ile ka ikwa eka ke tlo phuhlama.

Pelo ya-ka le mohemo di ile tša ema, gomme ka dinako tše dingwe ke be ke ikwa eka sephedi sa-ka ka moka se be se gatsetše, se tletše maikwelo a lehu.

Ditho tša lapa lešo di ile tša lemoga gore dilo di be di sa sepele gabotse.

Ba ile ba bolela kudu ka yona gare ga bona gomme ba bolela gore tlaišego ya-ka e bakilwe ke bolwetši bja mmele.

Ba ile ba phegelela gore ke kopane le ngaka. Se se ile sa dirwa, eupša ga se sa ntlišetša mohola le ge e le ofe.

 

Ka lehlakoreng la-ka, ke ile ka dula ke gopola

- ya se sebotse seo Jesu a bego a ntshepišitše sona, .

- ya seo a se dirilego ka go nna, .

- tlotso ya mohau oa hae.

Ke ile ka gopola ka o tee ka o tee mantšu a gagwe a bose le a boleta.

Le gona ke ile ka gopola dikgobošo tša gagwe tša go ba tate bakeng sa go nkgopotša ka mošomo wa go mo rata.

Moya wa ka o a tseba gore o ka se kgone go dira selo ntle le Jesu le gore se sengwe le se sengwe se swanetše go sona.

Ke molaodi wa nnete wa semoya yo a rutago moya wa ka ka moo o ka dulago o ikokobeditše ebile o tlogetšwe ka thapelo, Selalelo se Sekgethwa le go etela Sakramente se se Hlogonolofetšego.

 

Go se lemoge gore se sengwe le se sengwe seo se dirilwego go nna se kolota bontši bjo bo phagamego bja megau ya Morena e tla ba boradia bjo bo sekilego ka lehlakoreng la ka.

 

Ka ntle le dikgaugelo tša gagwe le seetša sa gagwe, ge e le gabotse, nkabe ke se ka dira selo se sebotse: se sebe feela. Ke mang yo mongwe ge e se Jesu wa-ka yo botse yo a ilego a ntšea kgole le dilo tše di sa rego selo tša lefase?

Seo se ile sa tsoša ka go nna kganyogo e matla ya go dira novena bakeng sa Keresemose, .

ka go naganišiša ga senyane ka letšatši

ka go ba ga   Jesu Motho, .

tšeo di ntlišitšego go tšwa Legodimong megau e mentši gakaakaa le mabone a phagametšego tlhago?

 

Lentšu leo ​​la ka gare leo le bego le ntemoša e be e le eng?

-gore nka se be le nako ya go khutša goba khutšo

"Go thwe'ng ge nkabe ke se ka dira seo Jesu a nkgopetšego sona?"

 

Ke mang yo a dirilego gore ke mo rate ka go mpontšha lesea le le rategago Jesu?

 

E be e se Jesu yo a ilego a dira le nna bjalo ka morutiši wa ka, .

- go ntlwaetša, - go ntlhateletša, - go ntlhaba, .

- go dira gore pelo ya ka e tlogele maikutlo a yona a lerato, .

- go ntšhetša meoya ya nnete ya mortification, botho le thapelo?

 

O ile a bula ka go nna tsela yeo e ilego ya ntlhahla ka lewatleng le legolo la   Passion ya gagwe. E bile ka yena moo   ke ilego ka itemogela

- bose bja tlaišego   e

- go baba ge ke sa tlaišege.

Na dilo tše ka moka ga se tša dirwa ka mogau wa Gagwe?

 

Gonabjale

yo a bapalago metlae go nna ka go ikgogela morago mahlong a ka, ke itemogela yona ka botlalo, .

ntle le yena, ga ke kwe lerato leo le nago le kwelobohloko go swana le   pele.

-Ga ke sa bona seetša ka go naganišiša ga ka, .

Ga ke sa kgona go nwelela go naganišiša ka   diiri tše pedi goba tše tharo.

Ge ke leka go dira seo ke se dirilego pele, ke kwa mantšu a a boeletšwa go nna: "Ge o ka dula o ntshepegela, ke tla tla go go putsa. Ge o sa botege, ke tla go otla."

 

Ga ke na katlego yeo ke bilego le yona e le ka kgonthe ge a be a e-na le nna ka tsela e bonagalago le e lemogegago.

 

Boemong bjo bja go hloka ke ile ka fetša matšatši a ka ka moka

- ka hoo e ka bang feletseng baba, .

-ka setu le go tshwenyega.

 

Ke be ke letetše Jesu yo a sego a hlwa a tla bjalo ka ge a holofeditše.

"Ke tla boela go wena kgauswinyane."

 

Ge ke be ke boeletša dikgopelo tša-ka, mo e nyakilego go ba ka mehla ke be ke kgotsofala.

Pelo ya-ka e be e betha ka lebelo, gaešita le ge e se ka tsela e swanago yeo e sa bolelwego go swana le pele. O be a ntekile ka bogale go se nene, ntle le go mpotša selo.

 

Ge, mafelelong, nako ya tlhaelelo e fedile gomme ke feditše se sengwe le se sengwe seo  Jesu a  bego a  nyaka go se dira sohle seo nka se kgonago, .

Ke ile ka e kwa gape   pelong ya ka  : .

"Ngwanenyana wa My Will, mpotše gore o nyaka eng."

Mpotše seo se go diragetšego, dipelaelo tša gago, poifo ya gago le mathata a gago, gore ke kgone go go ruta kamoo nka go hlahlago ka gona nakong e tlago ge ke se kgole."

 

Ke moka ka mmotša ka potego seo se ntiragaletšego.

"Morena, ntle le wena nka se kgone go dira gabotse. Go tloga mathomong, go naganišiša go be go nkgapiša kudu. Ke be ke se na sebete sa go go neela tše ka moka."

Ke be ke sa nyake go dula ke kopane le wena, ka gobane ke be ke hloka kgogedi ya Lerato la gago. Go se be le selo le bohloko tšeo ke bego ke di kwa di ile tša ntira gore ke kwe ditlaišego tša lehu.

 

Go lwantšha bohloko bja go lewa ke bodutu, ke ile ka leka go e phetha ka moka. Ge ke diegile, go be go bonagala eka ke senya nako.

Poifo ya gore ge o boa o tla nkgotla ka baka la go se botege ga ka e ile ya ntira gore ke sepele.

 

Tlaišego ya ka ya ka gare e ile ya oketšega ge ke be ke nagana gore wena Modimo wa ka, o dula o kgopišega.

Ke be ke sa kgone go dira ditiro tša tefo goba diketelo tša Sakramente ye e Hlogonolofetšego ntle le lena.

O be o ka nthuša, eupša ga se ka go hwetša. Bjale ka ge o na le nna, mpotše seo ke bego ke swanetše go se dira."

 

A bolela le nna ka bonolo  , a re go nna:

"O be o fošitše ka go befelwa gakaakaa."

Na le be le sa tsebe gore ke nna Moya wa Khutšo.

Na e be e se selo sa mathomo seo ke ilego ka se kgothaletša gore   pelo ya gago e tshwenyege  ?

 

Thapelong, ge o ikwa o timetše,   o se ke wa nagana ka selo gomme o be le khutšo.

O se ke wa nyaka mabaka ao a dirago gore thapelo ya gago e omile, ka ge se se baka ditšhitišo tše dintši.

- O nyenyefaditšwe go e na le moo, dumela go mohola wa tlaišego gomme o homole.

 

"Go swana le kwana yeo e ngwalwago gabonolo ke thipa ya mokuti, wena, ge o ipona o šišinywa, o bethilwe e bile o le noši;

- o ile a itokolla Will ya ka, .

-ke leboga go tšwa pelong ya ka,

-gomme o lemoge gore o swanelwa ke go tlaišega.

 

Ntlhagiše, .

- go nyamišwa ga gago, mathata a gago le tlalelo ya gago

- bjalo ka sehlabelo sa theto, kgotsofalo le tefo ya melato yeo e ntirwago.

 

Dithapelo tša gago

ke moka ba tla rotogela sedulong sa ka sa bogoši bjalo ka senkgiša-bose sa diorelo, ba tla hlaba pelo ya ka ya lerato.

Ba tla le tlišetša dikgaugelo tše mpsha le dimpho tše mpsha tša Moya wa ka o Mokgethwa.

 

Diabolo, .

ka go bona o ikokobeditše, o itokotše e bile o tiile go   se be lefeela ga gago, .

a ka se sa ba le matla a   go go batamela.

O tla loma molomo wa gagwe ka go nyamišwa.

Itshwara ka tsela ye e

-o tla hwetša bokgoni, .

-e sego demerits bjalo ka ge o be o nagana.

 

"Mabapi le   Selalelo se Sekgethwa  ,

Ga ke nyake gore o nyame ge o sa diege moo, o amogilwe maatla a makenete a Lerato la ka.

Dira sohle seo o ka se kgonago go nkamogela gabotse gomme o nteboge ka morago ga go nkamogela. Nkgopele mehau le thuso le e hlokang le se tshwenyehe.

 

Seo ke le dirago gore le tlaišege ka Selalelo se Sekgethwa, .

ke moriti feela wa tlaišego ya ka kua Getsemane.

 

Ge e ba o gateletšegile gakaakaa gona bjale, go thwe’ng

Ke tla go dumelela neng go tšea karolo go bethwa ga ka, meetlwa le manala?

Ke go botša se ka gobane dikgopolo tšeo ke go fago tšona mo nakong ye mabapi le tlaišego e kgolo di ka go nea sebete se se oketšegilego tlaišegong e nyenyane.

 

Ge o le noši gomme o hwa ka morago ga Selalelo, .

nagana ka tlaišego ya lehu yeo ke e kwelego ka baka la lena kua Tšhemong ya Getsemane. Dula kgauswi le nna gore o kgone go bapetša tlaišego ya gago le ya ka.

 

"Ke nnete gore o sa tla swanelwa ke go ikwa o le noši ebile o se na   nna."

Ke moka o tla swanelwa ke go mpona ke nnoši gomme ke lahlilwe ke bagwera ba ka ba bagolo. O tla ba hwetša ba robetše ka gobane ba tlogetše   dithapelo tša bona.

Ka baka la mabone ao ke tla go fa ona, .

o tla mpona ke le   tlaišegong e šoro, .

e dikologilwe ke di-aspic, di- viper tše di nago le mpholo le dimpša tše šoro tšeo di tlago go di emela

dibe tsa batho tsa nakong e fetileng, - dibe tsa bona tsa hona joale, .

bao ba tlago go tla, le -   dibe tša gago.

 

Go kwa bohloko ga-ka ka baka la dibe tše e be e le mo go feteletšego kudu moo ke ilego ka ikwa ke jelwe ke phela.

Pelo ya ka le Motho wa ka ka moka di ile tša ikwa di tswaletšwe bjalo ka ka gare ga kgatišo.

Ke be ke fufulelwa madi a ka go fihla bokgoleng bja go kolobiša fase. Gomme o tlaleletše go tše ka moka ka go lahlwa ga Tate.

 

Mpotše, tlaišego ya gago e fihlile neng maemong a?

Ge o ka ikhwetša o amogwa, .

- a amogwa khomotšo, .

-e tletše ka go baba, .

- go tlala ka bohloko le tlalelo, ebe nahana ka nna.

 

Leka go omisa Madi a ka le go imolla bohloko bja ka bjo bo babago ka go mpha dihlabi tša gago tše bonolo.

Ka tsela ye o tla thoma go diega le nna gape ka morago ga Selalelo.

 

Se ga se bolele gore o be o se bohlokong.

 

Ka gobane go hloka ga-ka ka bowona ke bohloko bjo thata le bjo bo babago kudu bjoo nka bo tlišetšago meoya yeo ke e ratago.

 

Gape tseba gore ditlaišego tša gago le go dumelelana ga gago le Thato ya ka di mpha kimollo e kgolo le khomotšo  .

 

'Ge e le

-diketelo tšeo o di dirago go nna e

- go ditiro tša tefo tšeo o ntirago tšona Sakramenteng sa Lerato la ka - yeo ke go hlomilego yona ..

 

tseba seo

Ke tšwela pele ke phela gape le go   tlaišega

tšohle tšeo ke di tlaišegilego nywageng e masometharo-tharo ya bophelo bja ka bja go hwa.

-Ke rata go belegwa dipelong tša batho bao ba hwago.

Ka tsela ye ke kwa yo a tšwago Legodimong a mpitšago gore ke dire sehlabelo aletareng.

 

Ke ikokobetša

go sa le bjalo, - go bitša, .

go ruta, -   go sedimoša.

 

«Mang le mang yo a nyakago a ka boela go nna ka disakramente. Ba bangwe ke tla ba homotša, ba bangwe ke tla nea matla.

Ke tla kgopela Tate gore a ba swarele. Ke humiša ba bangwe ba bona.

Lokiša ba bangwe. Ke dula ke phakgame bakeng sa   bohle.

Ke lwela bao ba nyakago go šireletšwa.

Ke dira modimo bohle bao ba nyakago go ba modimo.

 

Ke felegetša bao ba nyakago khamphani. Ke llela bao ba sa šetšego le bao ba sa tshwenyegego.

Ke borapeding bjo bo sa felego

gore kwano ya legohle e kgone go bušetšwa lefaseng   e

e le gore leano le le phagamego la Modimo, leo e  lego go tagafatšwa ka mo go feletšego ga Tate, le tle le phethagatšwe.

- ka tlhompho e phethahetseng e lokelang ho eena, .

-eupša ga e fiwe yena ke dibopiwa ka moka.

 

Ke ka lebaka leo ke phelago bophelo bja ka bja sakramente  .

 

"Go mmušetša Lerato le le sa felego leo ke nago le lona go dibopiwa, .

Ke nyaka gore o tle o mpone makga a masometharo-tharo ka letšatši

go hlompha mengwaga yeo Botho bja ka bo e phetšego lefaseng bakeng sa gago le go bohle.

 

Eba le Sakramente yaka ya Lerato  , .

ka mehla ke dula ke gopola maikemišetšo a ka a

-poelano, .

-lokiša,

-adore le

- go itšhuma.

 

O tla dira diketelo tše tše masometharo-tharo

-ka mehla,

- letšatši le lengwe le le lengwe le

- O tla ba kae.

Ke tla di amogela bjalo ka ge eka di dirilwe pele ga ka sa sakramente.

 

"  Mesong e mengwe le e mengwe kgopolo ya gago ya mathomo e tla ba ya ka  ,   Mogolegwa wa Lerato."

 

Ke moka o tla mpha kganyogo ya gago ya mathomo ya lerato. Ye e tla ba kopano ya rena ya mathomo ya kgaufsi.

Re tla ipotšiša gore re feditše bjang bošego.

Ke moka re tla kgothatšana.

 

Kgopolo ya gago ya mafelelo le lerato la gago la mantšiboa e tla ba go amogela Tšhegofatšo ya ka, .

go khutša ka go nna, le nna le ka baka la ka.

 

O tla tšea katlo ye ya mafelelo ya lerato ka tshepišo ya go kopana le nna Sakramenteng ye e Hlogonolofetšego.

O tla dira diketelo tše dingwe ka mo o ka kgonago, go ya ka ditiragalo, o tsepamiša kgopolo ka mo go feletšego go Lerato la ka ".

 

Ge Jesu a dutše a bolela, ke ile ka kwa mogau wa gagwe o tšhollela pelong ya ka, bjalo ka ge eka o be a nyaka go mpiša leratong la gagwe.

Kgopolo ya ka e ile ya gakanega gomme ya nwelela Seetšeng se segolo sa Lerato.

 

Se se ile sa nkgothatša gomme sa mo kgopela ka tsela e latelago:

"Mong wa ka yo mobotse, hle dula o be kgauswi le nna, gore, ka fase ga tlhahlo ya gago, ke tla dula ke ikemišeditše go dira gabotse."

Bohlatse bo ile bja fiwa nna

-gore nka dira se sengwe le se sengwe gabotse ka wena le gore, ntle le wena, ke dira se sengwe le se sengwe gabotse. "

 

Gomme, ka mehla ka bonolo,   Jesu o ile a tlaleletša ka gore  :

"Ke tla leka go go kgahliša ka ntlha ye, bjalo ka ge ke dirile go tše dingwe tše ntši. Ke no nyaka thato ya gago ye botse."

Ke tla go fa thušo ye ntši yeo o e letetšego go nna."

 

Ao! kamoo a bego a le botho go nna, Jesu wa ka yo botse.Ga se a ke a roba ditshepišo tša gagwe.

Ge e le gabotse, ke swanetše go dumela gore ka mehla o be a dira mo gontši go feta kamoo a nkholofeditšego ka gona. Gomme ka morago ke ile ka kgona go mo kgahliša.

Go bapala le yena, .

Ke fedišitše pelong le ge e le efe goba go   gakanega, .

gaešita le ge ke ile ka botšwa gore seo se bego se direga ka go nna e be e fo ba go tšhaba ka mo go feteletšego.

 

Matšatši ao ke bego ke a feditše ke se na Jesu, ke be ke sa kgone le go nagana gabotse. Ga se ka kgona go bolela le lentšu le tee ka moya wa botho.

Ke be ke se na maikwelo a mabotse ka motho le ge e le ofe.

 

Ge Jesu a be a le kgauswi le nna  , o ile a bolela le nna gomme a ntumelela go mmona.

Gomme ke e hweditše

ge e ba go tlile go moya ka tsela e sa tlwaelegago, .

o be a se na kgopolo e nngwe ge e se go lokišetša moya wo go amogela difapano tše difsa le tše boima.

 

Leano la gagwe ke go goketša moya ka mogau gore o ikgomaretše Lerato la gagwe.

Maikemišetšo a gagwe ke gore moya o se sa mo ganetša.

 

Ka letšatši le lengwe, ka morago ga Selalelo se Sekgethwa, ke ile ka ikwa ke mo kgomaretše go swana le ka dithapo tša gauta. It tinges me with words of love like:   "Na o tloga o ikemišeditše go dira seo ke se nyakago?

 

Ge nka go kgopetše gore o gafa bophelo bja gago, .

"Naa o ka ikemišetša, ka lerato la ka, go e dira ka mogau o mobotse?" Tseba gore ge e ba o ikemišeditše go dira seo ke se nyakago gona, .

-Ka lehlakoreng la ka, -Ke tla dira seo o se nyakago."

 

Gomme ka re, "Lerato la ka le la ka ka moka, na go a kgonega gore o mphe selo se sengwe se sebotse kudu, se sekgethwa, se se rategago go feta wena? Gape, ke ka lebaka la eng o mpotšiša ge eba ke loketše go dira seo o se nyakago?

 

Ke kgale ke go fa will ya ka:

-e hwetšwa ke wena, .

-le ge kganyogo ya gago e be e le go ntlhaba. Ee, ke ikemišeditše go e dira ge e ba o e rata.

Ke ineetše go wena, Molekane yo Mokgethwa. Dira se sengwe le se sengwe seo o se ratago go nna le go nna.

Dira ka nna seo o se nyakago, eupša ka mehla mphe dikgaugelo tše mpsha, ka ge ke nnoši ke sa kgone go dira selo ».

 

Gomme   Jesu a mpotša gore  : .

"  Naa o tloga o loketše go dira seo ke go kgopelago sona?"

Potšišong ye, yeo a ilego a mpotšiša yona ka lekga la bobedi, ke ile ka ikwa ke pšhatlagane e bile ke nyamile.

Gomme ka mmotša gore:

«Jesu wa ka yo mobotse wa ka mehla, ka go se be ga ka ke dula ke boifa ebile ke thekesela.

O bonala o belaela, mola ke go bota ka mo go feletšego. Ke kwa moya wa ka o loketše go feta diteko ka moka tšeo o tlago go ikemišetša go ikokobeletša tšona ".

Jesu o  ile a  tšwela pele  ka gore : .

"Go lokile kudu! Ke nyaka go hlwekiša moya wa gago go tšwa phošong ye nngwe le ye nngwe yeo e ka šitišago Lerato la ka go   wena."

Ke nyaka go tseba ge e ba o tloga o mpotegela, ka mo go lekanego go ba ba ka ka moka. Le gona ke ka baka la’ng o mpontšha gore dilo ka moka tšeo o mpoditšego tšona ke tša therešo,

Ke tla go leka ntweng e šoro kudu. Ga o na selo seo o ka se boifago e bile o ka se welwe ke kotsi le ge e le efe.

Ke tla ba letsogo la gago le matla a gago, gomme ke tla lwa ka thoko ga gago.

 

Ntwa e lokile. Manaba a utilwe leswiswing, a loketše go lwa le wena ntweng ya madi.

Ke tla ba fa tokologo

-go go hlasela, .

-go go tlaiša, .

-go go leka ka tsela efe goba efe, .

e le gore ge o lokollwa

ka dibetša tša mekgwa ya gago e mebotse, tšeo o tlago go di diriša malebana le mekgwa ya bona e mebe, o tla kgona go ba fenya ka   mo go sa felego.

 

Ke moka o tla ikhwetša o e-na le mekgwa e mebotse e megolo.

 

"Gomme ga se feela gore ke tla humiša moya wa gago ka mehola le dimpho tše mpsha."

Le nna ke tla ineela go wena.

Bakeng sa se, ba le sebete

Ka gobane   ka morago ga phenyo ya gago, ke tla hloma bodulo bja ka bja go ya go ile le bja sa ruri go wena.

Ke moka re tla ba botee ka mo go sa felego.

 

Ke nnete gore ke tla go ikokobeletša

-go ya go teko ye šoro kudu, .

-go ya ntweng e befetšwego le e tšholotšego madi, .

gobane batemona ba ka se le fe khutšo goba go khutša, mosegare le bošego.

 

Thato ya ka e tla go dira gore o swane le nna ka mo go feletšego.

Ga go na tsela e nngwe, ga go na tsela e nngwe ya go fenya.

O tla putswa gabotse ka morago."

 

Ga ke kgone go hlalosa gore poifo le go nyamišwa ga-ka e be e le eng.

go kwa Jesu wa ka yo botse a bolela e sa le pele ntwa ye ya bogale kgahlanong le batemona.

 

Ke ile ka kwa madi a gatsela methapong ya-ka gomme moriri wa-ka o eme ka mo go feletšego.

Boikgopolelo bja ka bo be bo tletše ka dipoko tše ntsho tšeo di bego di nyaka go mpiša ke phela. Ke be ke šetše ke ikwa ke dikologilwe ka mahlakoreng ka moka ke meoya ya dihele.

 

Boemong bjo bjo bo gateletšago, ke ile ka retologela go Jesu gomme ka re:

"Morena wa ka, nkgaugele hle."

O se ke wa ntlogela ke nnoši ka moya wa ka o nolegile moko gakaakaa. A ga o bone batemona ba nkgatelela ka bogale. Ba ka se tlogele le lerole la ka.

Nka e ganetša bjang ge o ka ntlogela?

O tseba go tonya ga ka, moya wa ka wa go fetofetoga le go se dumelelane ga ka.

Ke mobe kudu mo e lego gore ka ntle le wena nka se dire selo ge e se go gobatša.

 

Motho wa ka, mphe bonyenyane dikgaugelo tše dintši tše difsa, e le gore ke se hlwe ke go kgopiša.

Na ga le tsebe ditlaišego tšeo di tlaišago moya wa ka?

E tee yeo e bego e nagana gore o ka ntlogela ke nnoši tshepedišong ye ya diabolo e a ntšhoša.

Ke mang yo a tlago go mpha matla a go tsenela ntwa e bjalo?

Ke swanetše go lebiša dikgopelo tša-ka tša ditaelo tše di šomago tša kamoo nka fenyago lenaba go mang?

 

"Le ge go ka ba bjalo,   ke šegofatša Thato ya gago e Kgethwa  ."

Ka mantšu a gago,   le

Ka go hlohleletšwa ke seo Mma yo Mokgethwa a se boletšego go Morongwa yo Mogolo Gabariele, ke go botša ka maatla ka moka a   pelo ya ka:

 

Jesu a   araba ka gore   : .

"O se ke wa galefa."

- O a tseba

gore nka se tsoge ke dumeletše batemona go le leka go feta bokgoni bja gago.

- O a tseba

gore le ka mohla nka se dumelele moya wo o lwago le batemona go hwa.

Ka nnete

Ke thoma ka go hlahloba matla  a  moya, .

Ke mo nea   mogau wa ka wa gona bjale, .

ke moka ke mo eta pele   ntweng.

Ge e ba moya o wa nako le   nako, .

le ka mohla ga se ka gobane ke mo latola mogau wa-ka wo o kgopelwago ke   dithapelo tša gagwe tša ka mehla, .

eupša ka gobane e be e sa dule e kopane le   nna.

 

Ge se se direga, moya o swanetše go kgopela

-go ba le kwelobohloko kudu go Lerato la ka, .

- yeo e ilego ya kgaogana le yona.

O be a sa lemoge gore   ke nna feela yo a kgonago go tlatša pelo ya motho go fihla pelong ya-ka.

 

Ge moya o tletše ka mabaka a wona, .

aroga tseleng e kgonthišeditšwego ya   go kwa, .

go dumela ka go se šetše

gore kahlolo ya gagwe e nepagetše e bile e leka-lekane go feta ya-ka. Ga go makatše ge ka morago e a wa.

 

Ka gona ke phegelela gore, go feta tšohle, .

-  o dula o le thapelong  , .

- le ge e ka bolela go tlaišega go fihla lehung.

 

Lega go le bjalo, o se ke wa hlokomologa dithapelo tšeo o tlwaetšego go di dira. Ge o ikwa o le kotsing ka mo go kgethegilego, .

mpitšeng ka dithapelo tša kgodišego  , gomme   o kgonthišege gore ke tla go thuša  .

 

ke nyaka

-gore o bula pelo ya gago go moipolelo wa gago le

-gore o mo tsebiše se sengwe le se sengwe seo se diregago ka go wena bjale, gammogo le se sengwe le se sengwe seo se swanetšego go direga nakong ye e tlago, ntle le go hlokomologa selo.

 

Dira seo a go botšago sona ntle le go diega.

Gopola gore o tla dikologilwe ke leswiswi le le koto, le le koto go swana le leswiswi leo le itemogelwago ke sefofu.

Go kwa ga gago ditaelo tša moipolelo wa gago go tla ba bjalo

seatla sa go thuša seo se   tlago go go hlahla, .

mahlo ao, go swana le seetša le phefo, a tlago go phatlalatša leswiswi.

 

Tsena ntweng ntle le go hlakahlakana. Madira a lenaba a lemoga kudu

matla   le

mafolofolo

ya moganetši wa gagwe.

Ge e ba o lebeletšane le lenaba o sa boife, .

o tla kgona go kgotlelela dintwa tše šoro kudu.

 

Ba tšhogile e bile ba tšhogile, .

ke moka batemona ba leka   go tšhaba, .

 eupša ba ka se kgone go e dira ka gobane ba gapeletšega ke Thato ya ka go kgotlelela go fenywa mo gogolo le mo go nyamišago  .

Eba le sebete. Ge o ka ntshepegela, ke tla go tlatša ka maatla le dikgaugelo tše dintši gore o di fenye ".

 

Ke mang yo a ka hlalosago phetogo yeo e bego e direga go nna? Ao! ke go tšhoša gakaakang mo go ntshwarago!

 

Lerato la go rata Jesu wa-ka yo botho   leo ke ilego ka ikwa le le matla kudu motsotswana pele   gatee-tee le ile la fetoga lehloyo le šoro, la ntira tlaišego yeo e sa hlalosegego  .

 

Moya wa-ka o ile wa ikwa o tlaišwa ke kgopolo ya gore Modimo yo yo a bego a ntlhasetše ka botho gakaakaa bjale o be a hlaswa le go roga bjalo ka ge eka ke lenaba leo le sa kwešišegego.

 

Ke be ke sa kgone go lebelela seswantšho sa gagwe, ka gobane ke ile ka kwa pefelo ye e šiišago.

Go se kgone ga-ka go swara dipheta tša-ka tša rosari ka diatleng le go di atla ka diripana go ile gwa ntlhaba. Kganetšo ye ka go nna e ile ya ntira gore ke thothomele go tloga hlogong go fihla maotong. Ao! Modimo wa ka, ke tlhokofatšo e kaakang!

Ke dumela gore ge nkabe go se na tlaišego diheleng, tlaišego ya go se rate Modimo e be e tla bopa dihele. Ka gona dihele e be e le tše di šiišago, e bile e tla ba tše di šiišago!

 

Ka dinako tše dingwe batemona ba be ba tla bea pele ga-ka dikgaugelo ka moka tšeo Modimo a bego a mphile tšona, tša dira gore ke bonagale eka ke dilo tše di   sekilego tšeo ke di hlamilwego ke monagano wa-ka  .

 

Gomme ba ile ba phegelela gore ke na le bophelo bjo bo lokologilego le bja boiketlo. Mola, nakong e fetilego, .

dikgaugelo di be di bonagala e le tša kgonthe go nna, .

bjale batemona ba nbjala, ba re: na o bona botse bjo bogolo bjoo Jesu a bego a go nyaka go bjona   ?

Bona kamoo o ilego wa putswa ka gona ka go arabela dikgaugelo tša gagwe! O go tlogetše diatleng tša rena, bjalo ka ge go go swanetše.

Bjale o wa rena, o wa rena ka mo go feletšego. Go fedile ka moka go wena! O fetogile sebapadišwa sa rena!

Ga go sa na kholofelo ya gore o tla go rata gape."

 

Ge ke be ke swere seswantšho se sekgethwa ka diatleng tša ka, .

Ke be ke, ka baka la kgalefo le go itlhoboga, ke gogelwa go mo gagola. Ka morago ga go dira seo, ke ile ka lla ke tuka megokgo gomme ka tšwela pele ke atla diripana tšeo di gagogilego.

Ge nkabe ba ile ba mpotšiša gore dilo tše di diregile bjang, nkabe ke boletše bjalo

gore ke be ke sa tsebe   e

gore ke ile ka gapeletšega go e dira. bjale ke   kgodišegile

-gore tiro ya go ba gagola e tlile go diabolo ka maatla ao a sa laolegego

-gore dikano tša ka e be e le mafelelo a mogau wo o bego o šoma go nna.

 

Kapejana ka morago ga moo, ge ke naganišiša ka seo se bego se ntiragalela, ke ile ka kwa moya wa-ka o tlaišwa ke bohloko. Ka go bona seo ba se dirilego, batemona ba ile ba dumela gore ba fentše gomme ba thaba.

 

Ba ile ba nkwera gomme, ka go goeletša ga dihele le mašata, ba mpotša gore:

"Bona gore o fetogile wa rena bjang!"

Seo re swanetšego go se dira ke go go iša mmele le moya diheleng, gomme seo ke seo re tlago go se dira kgauswinyane."

 

Batemona ba badiidi ba be ba sa kgone go bona   ka moyeng wa ka. Moo ke be ke dula ke kopane le Jesu  , .

-seo ke bilego le lewatle la dikganyogo tše dibotse le

-seo ke bego ke dula ke lla le go atla diripana tša seswantšho. Ba ile ba galefa ge ba mpona ke rapela e bile ke khunama fase.

 

Nako le nako ba be ba apara seaparo sa-ka goba ba šišinya setulo seo ke bego ke ithekgile ka sona. Ka dinako tše dingwe di be di ntšhoša kudu

-gore ke lebetse go rapela le

-gore ke ile ka thoma go dumela gore nka itokolla go bona ke nnoši. Dilo tše gantši di be di direga bošego ge ke be ke le malaong.

E le gore ke robale, ke be ke rapela ka monagano.

Eupša ge ba tseba, ba ile ba ntlhobafatša ka go goga mašela le mesamo.

 

Ka gona, ka ge ke be ke sa kgone go tswalela mahlo gore ke robale, ke ile ka dula ke phafogile bjalo ka motho yo a tsebago

-gore lenaba leo le ikannego go itšeela bophelo bja lona le kgauswi kudu, .

- emela motsotso o nepahetseng ho fana ka kotlo e bolayang.

Ke ile ka gapeletšega go dula ke bulegile mahlo gore ke ganetše ge ba etla go nkiša diheleng.

 

Ka maikutlo a, moriri wa ka o ile wa wela hlogong ya ka bjalo ka dinalete. Mmele wa ka ka moka o be o khupeditšwe ke mofufutšo o tonyago

-seo se ile sa fodisa madi a ka le

- e ile ya ntsenelela go fihla mokong wa marapo a ka.

Ditšhika tša-ka tšeo di bego di tšhogile di ile tša thoma go šikinyega.

 

Ka mohlala, go feta sedibeng, .

Ke ile ka ikwa ke nyaka go itahlela ka gare gore ke fediše bophelo bja-ka.

 

Ka go lemoga bokgoni bja batemona, .

Ke ile ka tšhaba, ke phema tiragalo le ge e le efe yeo ba ka bago ba ile ba ntlhasela.

 

Lega go le bjalo, ke ile ka dula ke ekwa mantšu a mabe a bjalo ka:

"Ga go na mohola go wena go phela ka morago ga go dira dibe tše dintši gakaakaa."

"Modimo wa gago o go lahlile, ka gobane o sa mmotegele."

 

Batemona ba   ile ba ntira gore ke dumele gore ke dirile bosenyi bjo bontši bjo bobe  , bjo bo sa kago bja bo dira pele, le gore   ka baka leo go be go se na mohola go nna go holofela gore Modimo o tla nkgaugela.

 

Ka gare-gare ga semelo sa-ka ke ile ka kwa:

"O ka phela bjang o le bonaba go Modimo gakaakaa, o tonya gakaakaa go yena? Na o tseba Modimo yo o mo tlaišitšego, wa mo roga le go mo hloya kudu? Na o ile wa ba le sebete sa go kgopiša Modimo yo mogolo yo a go dikologilego ka mahlakoreng ka moka? Gomme o se ke wa lebala." gore o be o mo kgopiša pele ga gagwe?mahlong a gagwe ka noši.

Bjale ka ge o lahlegetšwe ke yona, ke mang yo a tlago go go fa khutšo? "

 

Ge ke ekwa dipolelo tše, ke ile ka ikwa ke gateletšegile kudu moo ke ilego ka ikwa ke le kgaufsi le go hwa.

 

Ge ke thoma go lla, ke ile ka rapela ka mo nka kgonago ka gona.

Go oketša letšhogo la ka, .

- batemona ba ile ba tsoela pele ka tlaiso e sa tloaelehang, .

- go lwa karolong e nngwe le e nngwe ya mmele wa ka, .

- go tsenelela mmeleng wa ka ka dinalete tše bogale, e

- go kgangwa ke kgokgokgo go dira gore ke nagane gore ke a hwa.

 

Ka nako e nngwe, ge ke be ke khuname gomme ke rapela Jesu yo botse

-go nkgaugela le

-go nthekga ka megau ye meswa

e le gore ke kgone go ganetša dihlohleletši tše mpe, .

Ke ile ka kwa lefase le bulega ka tlase ga maoto a-ka gomme dikgabo tše dihwibidu di tšwelela fase gomme tša nkhupetša.

 

Gomme motsotso wo dikgabo tše di ilego tša boela morago, .

batemona ba ile ba dira maiteko a bošoro a go nkgogela sekoting.

 

Ka morago ga phihlelo ye, go swana le ka morago ga tše dingwe tše dintši kudu tšeo go tšona ke ilego ka ikwa ke le kgaufsi le go hwa, .

Jesu wa ka wa kgaugelo o tlile go tlo ntsoša le go ntlhabolla.

 

Ka morago ga go ntsoša, .

e ile ya ntira gore ke lemoge gore go be go se na kgopišo go se sengwe le se sengwe seo se ntiragalelago, ka gobane

- thato ya ka e ile ya utlwa e hlaswa e

-gore kgopolo ya wona moriti wa sebe e ile ya tlaleletša tlaišegong ya ka.

 

O ile a nkgothaletša gore ke se ke ka dirišana le   diabolo, yoo e bego e le moya wa hlaga le wa maaka.

O ile a mpotša gore:

"Eba le kgotlelelo gomme o tšwele pele go tlaišega ka mathata a ka moka."

Ka gobane mafelelong o tla ba le khutšo e feletšego ".

 

Ke moka o ile a nyamelela, a ntlogela ke nnoši gomme   ke dulwa ke moya o mofsa.

Nako le nako Jesu o be a tla go nna ka mantšu a go homotša, kudu-kudu ge

-Le nna ke ile ka lekega go fediša bophelo bja ka

-o pepentšhitšwe ditlhokofatšong tše mpsha le tša tšhoganetšo tša diabolo.

 

Mabakeng a dilo ka moka di be di bonagala go nna di phadima e bile e le tša monyanya.

E ile ya ntšha mahlasedi a phagametšego tlhago a Seetša gomme polelo yeo e bego e nagana gore e be e ka se kgonege go e lemoga ke motho yo a bego a ka se tsoge a bile le bokgoni bjo bo tletšego bja go kwešiša dilo tše.

 

Ka morago, ke ile ka ikhwetša ke swaregile ntweng e mpsha yeo go yona, e tletšego ka

Ka dipelaelo, ke ile ka wela boemong bjo bo tseneletšego bja manyami le go tshwenyega. Ke nyaka go bolela le wena mo ka:

 

- Ba hweditše mabaka a mehuta ka moka a go ntira gore ke se amogele sakramente.

Ba ile ba kgona go nkgodiša gore ka morago ga dibe tše dintši gakaakaa le lehloyo la Modimo, e be e le go hloka sebete go mo batamela le go amogela sakramente ya Modimo.

Le gona ba ile ba kgona go nkgodiša gore ge nka amogela Selalelo, Jesu o be a ka se tle le gore go e na le moo motemona yo mobe kudu o be a tla tla ka ditlhokofatšo tše di fapa-fapanego tše šoro go ntira lehu le le sa felego.

 

Ke nnete   gore ka morago ga Selalelo se Sekgethwa ke ile ka amogela tlaišego yeo e sa hlalosegego le yeo e hwago. Ke ile ka fokotšega boemong bja go homola.

 

Eupša   ke ile ka fola gatee-tee

-ge ke bitša leina la Jesu   o

- ge ke gopola gore   go kwa go  be go  nyaka gore ke se dule ke le boemong bjo.

 

Ka dinako tše dingwe ke be ke kgopela moipolelo wa-ka tumelelo ya go phema selalelo e le gore ke se ke ka itemogela bohloko bjo bja lehu, .

eupša o be a sa nkgopela gore ke amogele sakramente.

 

Lega go le bjalo, ka makga a mmalwa ke ile ka se dire, ke lebeletše pele ntwa yeo batemona ba bego ba tla e lwela malebana le nna. Ka dinako tše dingwe, ke be ke boledišana ka ntle le go itokišetša goba go leboga go se tlaišege kudu.

 

Mantšiboa, ge ke be ke rapela goba ke naganišiša, batemona ba be ba ntšhoša gomme ba nthibela go rapela, .

- pele ho tima lebone la ka, .

-ke moka go dira mašata a go thiba ditsebe o

dingongorego tšeo di bego di swana le tša bao ba hwago.

 

Ga go kgonege go bolela se sengwe le se sengwe seo dimpša tše tša dihele di bego di ntira sona

-go bjala letšhogo ka go nna goba

-go nthibela go dira mediro ye mebotse ya semoya.

Ke ile ka phela ka gare ga masetla-pelo a a sehlogo ka nywaga e meraro  ,   ka ntle le go homola mo e ka bago beke, yeo go yona ditlhaselo di bego di hlakahlakane.

 

Motho le ge e le ofe yo a sego a bitšwa ke Modimo gore a kgotlelele dintwa tše bjalo go bonagala a tla hwetša go le thata go dumela gore nkabe ke bile le diteko tše bjalo.

 

O ile a šišinya

- ba hlokomoloha, .

- ba hlohla bjalo ka ge eka ke ditšhošwane, .

- di fokotše go fihla go go nyenyefatšwa ga tlase kudu. Le gona o ile a nkeletša

- naganišiša ka mo go tseneletšego ka Modimo ka thapelo le go naganišiša, .

- naganišiša kudu ka dintho tše kgethwa tša Morena wa Rena, e

- kopanya moya wa ka go Jesu yo a ilego a tlaišega botho bja gagwe go lopolla motho go lahlegelwa ke mogau, .

mo godišetše bophelong bjo bo phagametšego tlhago e

go mo fetišetša moya wa "Jesu yo a Fenyago", ke gore, wa Jesu yo a fentšego lefase  .

 

Ka kgonthe, gatee-tee ge ke thoma go diriša dithuto tše tša Jesu, .

-Ke ile ka kwa matla le sebete se segolo kudu moo e lego gore, .

-ka matšatši a mmalwa, poifo ka moka e be e fedile.

 

Ge batemona ba be ba ngongorega, ka re go bona ka go se amogele:

Go molaleng gore lena dihlotlolo tše di nyamišago ga le na tsela e nngwe ya go tšea nako ya lena ge e se go kgotsofatša tatso ya lena ya bošilo.

E tšwele pele gomme ge o lapa o tla kgaotša. Go sa le bjalo, nna, e lego sebopiwa se senyenyane, ke na le selo se sengwe seo nka se dirago.

 

Ka thapelo, .

Ke nyaka go ya Ntlong e Kgethwa ya   Jesu, .

gore re kgone go rata le go tlaišega   kudu ".

 

Diponong tše bjalo, batemona ba befetšwe ba ile ba dira lešata le legolo le go feta. Ba ile ba batamela ka go ikgantšha le ka bošoro bjo bo sa kgonegego. Ge ba be ba itira eka ba ntšea gore ba nkiše felotsoko, .

melomo ya bona ya dihele e be e ntšha monkgo o šiišago le o kgamago wo o ilego wa nkhupetša ka mo go feletšego.

Ke be ke leka go emiša se ka sebete le matla ka go ba botša gore:

"Ba maaka gore ke lena, itira eka le na le maatla a go rwala, eupša ge nkabe seo e le therešo, nkabe le se dirile la mathomo."

O bolela maaka feela.

 

O opela refrain ya gago go fihlela o ehwa ka kgalefo le spite while

Ke diriša ditlhokofatšo tša lena go hwetša go sokologa ga palo e kgolo ya badiradibe.

Ke ile ka amogela go tlaišega ka kgopelo ya Jesu wa ka yo botse.

Ke e dira bakeng sa phološo ya meoya e kopanya kganyogo ya ka go ya gagwe ».

 

Ka baka la dipolelo tše, di ile tša goeletša le go omanya bjalo ka dimpša tšeo di tlemilwego ka diketane tšeo di lekago go swara lehodu.

 

Ka khutšo e kgolo, go feta pele   , ke ile ka re:

"Ga o na selo se sengwe seo o ka se dirago?"

O fošitše ka botlalo thunyo ya gago gomme moya o tšerwe go wena wa boela matsogong a Jesu wa ka yo botse.Bjale o na le lebaka le le kwagalago la go ngongorega ".

 

Ge batemona ba be ba letša molodi, ke be ke tla ba sega, ka re:

"Lena badiidi ba madimabe, ka ge le sa ikwe gabotse, ke tla le imolla bolwetšing bja lena."

 

Gomme ke ile ka khunama gomme ka rapelela go sokologa ga badiradibe bao ba thatafetšego kudu, ka dira ditiro tša lerato go Jesu wa ka wa kgaugelo bakeng sa go sokologa ga meoya ya sebe  .

 

Ka go bona se, ba ile ba leka ka ditsela ka moka go nthibela go rapela.

Ke moka ka neela   tlaišego ye e mpsha e le tefo   ya melato yeo e bego e dirwa ka mehla malebana le Modimo.

"Vile wit, ga o hlabje ke dihlong go inama fase kudu gore o leka go tšhoša   go hloka selo mo go hlwekilego mo ke lego gona  ?

 

Na ga le itshware bjalo ka diphedi tša ditlaela le tša go segiša? "

Ke moka, ba loma melomo ya bona, ba ile ba ntlhaba gomme ba goeletša ka go goboša, ba leka go ntira gore ke kgethagatše le go hloya Morena yo botse.

 

Ka go kwa bohloko bjo bo sa bolelwego ge ke ekwa ba roga Leina le Lekgethwa la Modimo, ke ile ka naganišiša ka botse bja Morena yo a swanelwago ke lerato le le feletšego la

diphedi tšeo di filwego tlhaologanyo.

 

Ka gona

Ke fetotše thapelo tlaišego e babago yeo batemona ba e bakilego go nna, .

ba mo neela Modimo e le tefo ya thogako yeo e mo gopolago ka go   ena feela.

 

Ke ile ka re ka phišego:

"Amogela ditiro tša ka tša lerato le tebogo go lefela go hloka lerato le tebogo ya badiradibe."

 

E le go lwantšha go itlhoboga mo, ke ile ka ba botša gore:

"Ga ke na taba le gore ke eng seo se ntetetšego nakong ye e tlago, e lego gore ke ya legodimong goba diheleng."

Ke no nyaka go rata Morena yo botse le go dira gore ba bangwe ba mo rate. Nako ya gona bjale e filwe, .

- o se ke wa phela nakong e tlang, .

-empa go phela ka kwano le Modimo le

-go mo dira gore a nkgahlegele kudu, nna yo ke bopilwego ke botse bja gagwe le lerato la gagwe.

Taba ya legodimo le dihele ke e tlogela diatleng tsa gago.

 

Seo ke tshwenyegilego ka sona feela ke go rata le go dira gore Modimo wa ka a ratwe  . O tla mpha seo a se nyakago: Ke amogela se sengwe le se sengwe e sa le pele bakeng sa   letago la gagwe. "

 

Gomme le nna ka ba botša gore:

"Tsebang gore thuto ye e nthutilwe ke Mong wa ka yo botse, Jesu Kriste."

O nthutile gore tsela ye e šomago kudu ya go hwetša Legodimo ke

- dira sohle seo se kgonegago gore le ka mohla o se ke wa mo kgopiša ka boomo, gaešita le ka ditshenyagalelo tša bophelo bja gagwe, .

- o se ke wa tšhaba gore o dirile phošo mola go se na kganyogo ya go dira phošo.

 

Ye ke leano la gago, menagano ya dihele e nyamišago, .

- leka go nola batho ba go hloka tlhaologanyo moko

-go hlola dipelaelo le poifo go bona, .

e sego go ba dira gore ba rate Modimo kudu, eupša go ba dira gore ba itlhoboge ka mo go feletšego.

 

Tseba gore ga ke ikemišetše go nagana ge e ba ke be ke fošitše goba go se bjalo. Maikemišetšo a ka ke go rata Modimo ka mo go oketšegilego  .

Go lekane gore ke be le maikemišetšo a, le ge ka dinako tše dingwe ke kgopiša Modimo. Ka lokologile poifong ka moka, moya wa ka o ikwa o lokologile go sepela magodimong o nyaka Botse bja ka ".

 

Ke mang yo a bego a ka hlalosa kgalefo ya batemona ge ba bona mekgwa ya bona ya go šišinya e fetoga kgakanego.

Ba be ba holofetše dipoelo, eupša ba be ba dira ditahlegelo.

Ka lehlakoreng le lengwe, ka baka la meleko le melaba ya bona, moya wa-ka o ile wa bonagala o hwetša lerato le le fišago kudu la go rata Modimo le moagišani.

 

Ge batemona ba be ba mpetha le go nyenyefatša, .

-Ke ile ka latela dithuto tšeo di hlohleleditšwego ka go nna ke Jesu le

-Ke ile ka mo leboga, ka neela se sengwe le se sengwe bakeng sa poelano ya melato yeo e dirwago ka mehla lefaseng.

 

Gantši batemona ba be ba leka go ntutueletša go ipolaya.

Gomme ka ba botša gore, "Nna goba lena ga re na tokelo ya go senya maphelo a rena. Le ka ntlhokofatša, eupša mafelelo ke gore ke hwetša mogolo o montši."

 

Ga o na maatla a go tšea bophelo bja ka. Le go lwantšha go hloya ga gago ga bohlanya, .

-Ke nyaka go dula go Modimo, go mo rata kudu, go ba le mohola go yena, le

-go gopola moagišani wa ka, ke mo direla tšohle tšeo o ntirago gore ke tlaišega ».

 

Mafelelong ba ile ba kwešiša

-gore go be go se na kholofelo ya gore ba tla hwetša seo ba se nyakago go nna

-  bao, ka lebaka la tlaišo ya bona, ba bego ba lahlegelwa ke meoya ye mentši.

 

Ke moka ba ile ba ema ka nako e telele, .

ka maikemišetšo a go thoma lefsa ge ke be ke sa e letetše.

 

Amogela tema ya mohlaselwa.

Bjale ke tla le botša ka bophelo bjo bofsa bja tlaišego bjo bo tletšego.

Ka go bona bophelo bja-ka bjo bo fokolago, lapa lešo le ile la nthomela nageng go yo bušetša matla a-ka.

Eupša Modimo o ile a tšwetša pele tiro ya gagwe ka go nna a mpitša boemong bjo bofsa bja bophelo.

Ka letšatši le lengwe, nageng, batemona ba be ba nyaka go dira tlhaselo e tee ya mafelelo. Go be go le thata kudu go nna moo ke ilego ka fihla bokgoleng bja go idibala. Go ya mantšiboa ge e le gabotse ke ile ka idibala gomme ka fokotšega boemong bja go hwa.

 

Ke ka nako yeo moo ke ilego ka bona Jesu a dikologilwe ke manaba a sa balegego.

-Ba bangwe ba mo bethile ka maatla, .

- ba bangwe ba mo betha ka diatla, e

- ba bangwe ba kgomaretša meetlwa hlogong ya gagwe.

-Go bile le ba bangwe bao ba ilego ba phatloga maoto le matsogo,

- hoo e ka bang ho e gagola ho dikotwana tse.

Ke moka ba mo robatša ka moka a robegile matsogong a Kgarebe e Hlogonolofetšego.

 

Bjalo ka ge go diregile a le kgole, Mmago Kgarebe, .

- ka bohloko le ka meokgo, .

- o ile a ntaletša go tla godimo a re:

 

"Bona, morwedi wa ka, seo ba se dirilego Morwa wa ka!"

Nagana go se nene ka fao motho a swarago Modimo, Mmopi wa gagwe le Mothuši wa gagwe yo mogolo.

Motho ga a nee Morwa wa ka khutšo gomme o mo tliša go nna a robegile ka moka.

 

Nakong ya pono, .

Ke be ke leka go bona Jesu a ehwa gomme

Ke ile ka bona mmele wa gagwe o e-tšwa madi, o tletše dintho, o segwa ka diripana gomme wa tlogelwa gore o hwile. Ke be ke sa nyake gore a tlaišege ka tsela ye.

Ke ile ka mo kwa bohloko kudu moo e lego gore, .

- ge nkabe ke dumeletšwe go dira bjalo, .

Nkabe ke ile ka hwa ka makga a sekete bakeng sa yena le

Nkabe ke ile ka tlaišwa ke Passion ya gagwe ka noši ye e babago.

 

Go pono ye, .

-Ke be ke hlabja ke dihlong ka ditlaišego tša ka tše nnyane tšeo di bakilwego ke batemona, .

- ge go bapetšwa le tšeo di tlaišwago ke Jesu bakeng sa banna.

Ke moka   Jesu a re go nna:   «Na o hlokometše ditlolo tše dikgolo tšeo di ntirilwego ke bao ba sepelago tseleng ya bokgopo?

 

Ka go se lemoge kudu, .

- ba le tshekamelo ya go ba le bobe le, .

-go tloga sekoting go ya sekoting, o wela tlhakatlhakanong ya dihele.

 

Etla le nna o ikgafa. Etla pele ga toka ya Modimo

- bjalo ka mohlaselwa wa tefo ya ditlolo tše ntši tšeo di dirilwego kgahlanong le Toka ye,

- gore Tate wa ka wa legodimong a nyaka go fa sokologo go badiradibe bao, ka mahlo a bona a tswaletšego, ba nwago go tšwa mothopong wo o nago le mpholo wa bobe.

 

Tseba, le ge go le bjalo, gore tšhemo ye e lego gabedi e bulega pele ga gago  :

- go tlaišega kudu e

-  e nngwe ya tlaišego yeo e sego šoro kudu.

 

Ge o gana,   sa pele  , o ka se kgone go tšea karolo dikgaugelo tšeo o di lwetšego ka sebete.

Eupša ge e ba o amogela  ,   tseba

-gore nka se sa go tlogela o le noši e

-gore ke tla tsena ka go lena go tlaišwa ke dikgalefo ka moka tšeo di ntirilwego ke batho.

 

Ye ke mogau wa moswananoši kudu wo o fiwago ba mmalwa fela.

Ka gobane bontši ga se ba ikemišetša go tsena legohle la tlaišego.

 

Sa bobedi  , .

- ke mogau wo ke go holofeditšego wona, .

-  ya go iphagamiša letagong leo le lekanago le ditlaišego tšeo ke tlago go go tšweletša tšona.

 

Sa boraro  , .

Ke tla go fa thušo, tlhahlo le khomotšo ya Mma wa ka yo Mokgethwa,

yo a filwego tokelo ya go le nea dikgaugelo ka moka, .

gape le mogau wa megau - go fihla bokgoleng bja   tirišano ya gago.

 

Ka gona o ile a ntafela Mmagwe yo Mokgethwa-kgethwa yo ka lethabo a bego a bonagala a nkamogela. Ka tebogo, .

-Ke ile ka ineela go Jesu le Kgarebe ye e Hlogonolofetšego, .

- ba loketše go ikokobeletša eng kapa eng yeo ba e nyakago go nna.

 

Ge ke boa go tšwa go tlhompho ye go Modimo, .

-moo thato ya ka e ilego ya dumelelana le ya Jesu, .

Ke ile ka ikhwetša ke le tlaišegong e boifišago ya go fedišwa yeo ke bego ke se ka ka ka itemogela yona pele.

Ke ile ka ipona ke le modiidi yo a nyamilego, .

bjalo ka seboko sa lefase seo se sa tsebego selo ge e se go gagaba fase. Ke ka baka leo ke ilego ka retologela go Modimo gomme ka mmotša gore:

"Nthuše, Jesu wa ka yo botse."

Matla-ohle a gago ka gare le ka ntle ga ka a boima kudu mo e lego gore a ntlhaba ka mo go feletšego.

Ke bona gore ge o sa nphagamiše, ke tla feleletša ke fedišitšwe ka go se be gona ga ka. Mphe go tlaišega, ke a e amogela.

Le ge go le bjalo, hle mphe maatla a mangwe, ka gobane boemong bjo ke ikwa ke tla hwa."

 

Go tloga letšatšing leo go ya pele ke ile ka ba le ditebogo tše dintši le thušo.

Diketelo tša Morena le Kgarebe ye e Hlogonolofetšego di be di fetoga mo e nyakilego go ba ka mo go tšwelago pele, kudu-kudu ge ke be ke hlaselwa ke batemona.

Ka gobane   ge ke be ke ikemišeditše go tlaišega kudu, ke moo ba ilego ba nkgalefela kudu.

 

Tlaišego yeo e ilego ya ntirišwa ke batemona e be e le yeo e sa hlalosegego. Bjale di bonala e le meriti go nna, .

- mabapi le ditlaišego tšeo di amogetšwego ke Jesu, yoo maikemišetšo a gagwe e bego e le

- go poela le

- go lokiša melato ye megolo le ye mentši yeo e dirilwego ke batho kgahlanong le Modimo.

Eupša nna, ke dumelago go Modimo, .

- yo a wago a nphagamiša, .

- yo ka dinako tše dingwe a gateletšegilego, ka dinako tše dingwe a homotšwago, .

Ke ikemišeditše go tlaišega ka baka la letago la gagwe le legolo le go hola moagišani wa ka, bjalo ka ge Modimo a rata.

 

Ka morago ga matšatši a sego kae, .

- mola ke be ke tlwaetše go ba mohlaselwa, gomme

Ka morago ga ditaletšo tše mmalwa go tšwa go Jesu le Mmagwe yo Mokgethwa kudu, ke ile ka ikwa gape ke le kgauswi le go idibala.

 

Ke moka   Jesu a   ntatamela gomme ka   boleta a mpotša gore  : .

"Morwadi wa ka, lebelela ka fao banna bao ba sa nthatego ba ntirago gore ke tlaišege ka gona."

Mehleng ye e nyamišago, boikgantšho bja bona ke bjo bogolo kudu moo bo fetišitšwego gaešita le moya wo ba o hemago.

Monkgo wa yona o ile wa phatlalala gohle gomme wa fihla Teroneng ya Tate legodimong. Bjalo ka ge o ka kwešiša, seemo se se nyamišago se ba tswaletše dikgoro tša Legodimo.

Ga ba sa na le mahlo a go bona Therešo, ka gobane ke sebe sa boikgogomošo

e ile ya fifatša bjoko bja bona ka mo go feletšego   gomme

e tšweletša go senyega ga   dipelo tša bona.

Ka go ba bona ba lahlegile gakaakaa, ke tlaišega ka mo go sa kgotlelelegego.

 

Ao! mphe kimollo le tefo ya dibe tše dintši tšeo ke di dirilego.

Na ga o nyake go fokotša tlaišego yeo mphapahlogo wo o šiišago wa meetlwa o e tšweletšago go nna? "

 

Ka mantšu a, .

Ke ile ka ikwa ke hlabja ke dihlong tše dintši le go fedišwa   gomme

Ke ile ka araba ka   pela ka gore:

 

"Jesu wa ka yo monate kudu, ."

-e tletše ka kgakanego, .

- a tšhoga go bona o lahlegelwa ke madi, e

- go kwa o bolela ka bonolo gakaakaa, .

Ke lebetše go go kgopela mphapahlogo wo e le gore ke imolle tlaišego ya lena.

Bjale ka ge o ntlhabela yona, .

-Ke leboga se le

-Ke kgopela o mphe ditebogo tše mpsha ge o e apere gabotse."

 

Godimo ga se, Jesu a apola mphapahlogo wa gagwe,   gomme

-ka morago ga go e tsenya gabotse hlogong ya ka   le

- ka ge a ile a nkgothaletša go tlaišega gabotse, o ile a nyamelela.

 

Ke mang yo a bego a ka hlalosa di- spasm tše di kwešago bohloko tšeo ke ilego ka di kwa ge ke be ke boela go nna.

Ka go šikinyega mo gongwe le mo gongwe ga hlogo ya-ka, dihlabi di be di gola. Ke ile ka kwa meetlwa e tsenelela mahlong a ka, ditsebeng, molaleng le go fihla molomong wa ka, ya baka go tšhošwa, mo e lego gore ke sa kgone go tšea dijo.

 

Ka matšatši a mabedi goba a mararo ke ile ka dula boemong bjo bja go tlaišega. Ka go se je, ke ile ka fokotša di- spasm.

Ge ba homola gomme ke thoma gape go tšea dijo go ntlhapološa, Jesu wa-ka gatee-tee le ka mo go bonagalago o ile a tšea hlogo ya-ka ka diatleng tša gagwe gomme a nkgateletša.

 

Dihlabi di ile tša mpshafatšwa gomme tša ba tše šoro go feta pele. Ka dinako tše dingwe ke be ke idibala ka mo go feletšego gomme ka idibala.

 

Go tloga mathomong, boemo bja-ka bja mohlaselwa bo ile bja oketšega gabedi

- go tšwa go go tshwenyega ga ka ka thato ya ka ya go tlaišega ka baka la Jesu wa ka yo mobotse le

-go tšwa go bothata bjo bo sa kgaotšego bjo bo bakwago ke lapa lešo leo, .

Ka go ipona ke tlaišega e bile ke sa kgone go tšea dijo le ge e le dife, ke ile ka nagana gore ke ile ka swarwa ke go se iketle mo ka gobane ke be ke se sa nyaka go ba nageng.

Ba ile ba bolela gore go gana ga-ka dijo go gongwe le go gongwe go bakilwe ke dilo tšeo ke di ratago, ka morero wa go boela motseng ka pela.

 

Tlhago ya ka e ile ya rabela kgahlanong le tlaišego ye ya go ba gabedi.

Eupša ka ge lapa lešo e be e se karolo e kgolo ya tlaišego ya-ka, .

-Morena wa ka o ile a ntshega ka go tšhošetša ka go gogela morago mogau wa gagwe

-ge ke na le sekgopi kgahlanong le lapa lešo.

 

Bošegong bjo bongwe ke be ke dutše tafoleng gomme ka tlaišega ka tsela yeo e ilego ya nthibela go bula molomo.

Lapa lešo, pele ka botho gomme ka morago ka kgalefo, le ile la nyaka gore ke kwe gomme ke je.

Ka ge ke be ke sa kgone go ba kgotsofatša, ke ile ka thoma go lla.

E le gore ke se bonwe ka tsela ye, ke ile ka boela morago ka phapošing ya-ka, moo ke ilego ka tšwela pele ke lla.

Ke ile ka kgopela Jesu wa ka le Kgarebe ye e Hlogonolofetšego gore ba mphe maatla a go kgotlelela teko ye.

Go sa le bjalo ke be ke fokola, gomme ka pelo ka moka ka re:

 

"Modimo wa ka wa molemo, ."

- ke tlhokofatšo ye thata go nna go bona lapa lešo le tšwafa gakaakaa ke seo se ntiragalelago, gomme

-se ka lebaka le bjalo le le sa lokago.

O se ke wa ba dumelela go mpona ke le boemong bjo.

Nka rata go hwa go e na le go ba tsebiša seo se diregago magareng ga rena.

Maikutlo a a tiile kudu go nna mo e lego gore, ntle le gore ke tsebe lebaka, nka se kgone go iphihla gore go se be le motho yo a ka mponago ka tsela ye.

 

"Ge ke makala gomme ke se na nako ya go uta tlaišego ya ka le megokgo ya ka, ke ikwa ke nyamile e bile bjalo ka ge eka semelo sa ka ka moka se tologa bjalo ka lehlwa mollong."

Ke moka mmele wa-ka o itemogela phišo e sa tlwaelegago yeo e dirago gore ke fufulege kudu gomme ka morago ya dira gore ke thothomele ka baka la go tonya.

 

O Jesu wa ka yo mobotse, ke wena fela yo a ka fetošago seemo se sa ditaba. Ndule ke utilwe gore ba bangwe ba se bone.

Anke lapa lešo le lemoge gore ke tloga go bona e le feela gore ke rapele. Gomme nka rata kudu, oh Modimo wa ka, .

seo se ntiragalelago se tsebje ke wena fela ".

 

Ge ke be ke iphagamiša morwalo wa ka ka megokgo, dithapelo le dikholofetšo, Jesu o ile a ipontšha go nna a dikologilwe ke manaba ao a sa balegego.

yo a ilego a mo goeletša ka mehuta ka moka ya go mo nyefola.

Ba bangwe ba mo gatakela, ba bangwe ba mo goga moriri, .

- ba bangwe ba ile ba mo rogaka ka kgegeo ya diabolo

 

Jesu wa-ka yo a rategago o be a bonagala a nyaka go itokolla maotong ao a nkgago ao a bego a mo gatelela.

O ile a lebelela gohle bjalo ka ge eka o nyaka mogwera yo a tlago go mo lokolla. Ke ile ka lemoga gore moo go be go se na motho yo a bego a ka mo nea thušo.

 

Ka go lemoga go gobošwa mo gogolo mo go bego go dirwa go Jesu, ke ile ka lla kudu. Ke be ke nyaka go ya gare ga diphiri tše tša go befelwa go mo lokolla. Eupša ke ile ka lemoga gore ga ke na bokgoni e bile ke se na sebete.

 

Ka gona, ke le kgole, ke ile ka rapela Jesu ka phišego gore a dire gore ke swanelege go tlaišwa ke teko legatong la gagwe, bonyenyane ka karolo e itšego.

Ka re, "Ah! Jesu, ge nkabe nka tšea boima bjo go go phagamiša le go go lokolla manabeng a."

 

Bjalo ka ge ke boletše se, .

-manaba a a befetšwego, bjalo ka ge eka a kwele thapelo ya ka, .

- ba ile ba itahlela hodima jwalo ka lintja tse hlanya:

ba mpetha, ba goga moriri wa ka gomme ba nkgata. Ke ile ka kwa lethabo ka go nna, .

ge ke lemoga seo, gaešita le ge ke le   kgole, .

Ke ile ka kgona go nea   Jesu kimollo e itšego.

 

Ke moka ka go mpona ke thabile, manaba a ile a nyamelela.

Ke moka Jesu o ile a tla go nkhomotša, gaešita le ge ke be ke se na sebete sa go bolela le lentšu le tee. O ile a roba setu gomme a re:

"Morwedi wa ka, se sengwe le se sengwe seo o se bonego seo se ntirilwego ga se selo."

ge e bapišwa le melato e mentši yeo e ntirilwego ke batho. Bofofu bja bona bo ba boloka ba nweletše dilong tša lefaseng, .

e lego seo se ba dirago gore ba se be le kgaugelo le ba sehlogo go nna le go bona ka noši.

 

Ba ganne ditherešo ka moka tšeo di phagametšego tlhago ka go ineela ka mo go feletšego go tsomeng gauta. Se se ile sa ba lahlela ka gare ga leraga.

Ba wele go lahlweng ka mo go feletšego mabapi le bophelo bja bona bjo bo sa felego.

 

"O morwa wa ka, .

-ke mang yo a tlago go emiša letamo kgahlanong le lephoto le le legolo la go hloka tebogo, leo le dulago le oketšega lefaseng la menate ya maaka?

-Ke mang yo a tlago go ba le kgaugelo gomme a ntlhakolla bathong ba bantši gakaakaa

tšeo di dirago gore ke ntšhe madi le tšeo di phelago di nweletšwe ke monkgo wa dilo

ya lefaseng  ?

 

Tlang le nna o rapele, o lle o nee tefello ya ditlolo tseo ba di etsang Tate.

Ba foufaditšwe, ba se na monagano goba pelo, - .

Ba na le mahlo a go lebelela dilo tša lefaseng feela.

Ba a nkganetša gomme ba gatakela dikgaugelo tša ka tše dintši bjalo ka ge eka ke leraga.

Ba bea tšohle tšeo ke ba diretšego tšona ka tlase ga dinao tša bona tša lefase.

 

"Oo! Bonyenyane tsoga kgahlanong le seo o se tsebago ka lefase."

- Hloya le go hloya se sengwe le se sengwe seo e sego sa ka.

-Ka mehla phophola dilo tša Legodimo.

 

"Eba le tlhompho ya ka pelong ya gago."

-  Dira ditokišo

ka baka la melato e mentši yeo e bego e sa kgaotše go nna.

Nagana ka go lahlegelwa ke meoya e mentši.

 

Ao! o se ke wa ntlogela ke nnoši ke e-na le dilo tše dintši tšeo di nyamišago tšeo di gagolago pelo ya-ka.

Tseba gore selo se sengwe le se sengwe seo o tlaišegago ka sona gona bjale ga se selo ge se bapetšwa le seo o tlago go se tlaišega nakong e tlago.

Ga se ka boeletša gantši gore ke nyaka go wena go ekiša Bophelo bja ka. Bona gore o fapane gakaakang le nna!

Ka fao tšea sebete o se ke wa tšhoga, ka gobane o tla kgona go hwetša tsela ya go nthuša ".

 

Ka morago ga Mantšu a a Jesu, motsotso wo ke ilego ka boela go nna, .

Ke ile ka lemoga gore ke be ke dikologilwe ke ditho tša lapa tšeo di bego di lla e bile di befelwa.

 

Ba be ba nagana gore ke tlo hwa.

Ba ile ba kitimela go nkiša toropong gore ke bone ke dingaka. Ke be ke sa kgone go hlalosa seo se bego se ntiragalela.

Ke be ke kgona go bona

-gore lapa lešo le be le lemoga bothata bja mmele bjo ke bego ke itemogela bjona le

-gore ke ile ka swanelwa ke go dira tlhahlobo ya tša kalafo. Ke moka ka lla gomme ka lla ka lla go Jesu, ka re:

 

«Ke ga kae, Jesu wa ka yo mobotse, ke go boditšego gore ke nyaka go tlaišega le wena, eupša feela ka sephiring!

Le ke lethabo la ka le nnoši! Ke ka baka la’ng o ntlhokomela yona?

Ao! ke tla ba le khutšo neng le lapa lešo? Ke wena fela, Jesu wa ka yo botse, yo a ka rulaganyago tše ka moka.

Ke kgopela le kgonthišeng gore ga ba swanela go boifa gakaakaa.

 

Ga o bone kamoo ba nyamilego ka gona?

Ga o kwe seo ba se bolelago le seo ba ikemišeditšego go se dira! Ba bangwe ba nagana ka tsela e nngwe, ba bangwe ba nagana ka tsela e nngwe.

Ba bangwe ba nyaka gore ke leke pheko e nngwe, ba bangwe e le e nngwe. Mahlo ka moka a ntebeletše.

Ga ke ke ke tlogelwa ke nnoši gomme se se nthibela go boela go hwetša khutšo yeo e lahlegilego. Ke kgopela gore nthuše ka matshwenyego a, a mangwe a mpe go feta a mangwe, ao a dirago gore ke thekesele."

 

Ka mantšu a, Jesu wa ka yo botse o ile a re go nna ka boleta:

 

"Ngwanaka, o se ke wa nyamišwa ke taba ye."

Go swana le motho yo a hwilego, leka go itahlela matsogong a ka go e na le moo.

Le ge mahlo a lena a tsepeletše seo a se dirago le seo a se bolelago ka wena, ga ke lokologe go dira ka go wena ka mo ke nyakago.

Ga o nyake go ntshepa?

Na ga se wa itemogela lerato la ka go wena?

 

Bakeng sa se ke se nyaka

-  gore o tswalela mahlo, .

-gore o dule o le khutšo matsogong a ka  , le

-  gore ga o lebelele go dikologa go bona seo se go diragalelago  .

O senya nako gomme o ka no se fihlelele boemo bja bophelo bjoo o bileditšwego go bjona.

 

"O se ke wa tshwenyega ka batho bao ba go dikologilego. Amogela go homola ga bona. Eba le lethabo le go ikokobetša go se sengwe le se sengwe."

 

Itshware ka tsela yeo

- bophelo bja gago, dikgopolo tša gago, go betha ga pelo ya gago, .

- mohemo wa gago le maikutlo a lerato

e be ditiro tše di tšwelago pele tša tefo bakeng sa go homotša toka ya Modimo. Mphe se sengwe le se sengwe ".

 

Ka morago ga ge Jesu a nthutile, o ile a nyamelela.

Ke be ke leka ka gohle go ba ka tlase ga Thato ya Modimo.

 

Ka dinako tše dingwe ke be ke lla o šoro, ka gobane lapa lešo

mpea maemong a thata   le

o ile a nkgopela gore ke dire ditlhahlobo tša tša kalafo.

 

Ba ile ba phetha ka gore bolwetši bja-ka e be e fo ba taba ya methapo.

Ba ile ba ntaela gore ke sepele, ke hlape ka go tonya le go dula ke di šitiša.

Le gona ba ile ba dira phetho ya gore, nakong ya ge ke be ke tlwaelana le maemo, .

e be e ka se fetoše   tikologo ya-ka, .

ka gobane phetogo e bjalo e ka dira gore boemo bja-ka bo be bjo bobe go e na le go ba bjo bokaone.

 

Ga e sa le go tloga letšatšing leo, ntwa ya boikgopolelo le go homola e ile ya tsoga magareng ga nna le lapa lešo.

Motho o be a tla nthibela go ya kerekeng, .

- motho yo mongwe o be a tla amoga tokologo ya ka ka go dula a le gona ka gae, .

- motho yo mongwe o be a tla nkgodiša gore ke nwe meds ya ka, e

-Ba bangwe ba ile ba nkgorometša gore ke latele keletšo ya ngaka yeo le yona e bego e nyaka gore ke bolokwe bošego.

 

Lega go le bjalo, go be go le bonolo go bona go lemoga gore go be go ntiragalela dilo tšeo ba bego ba sa kgone go di kwešiša.

Ka morago ga nako e telele, ka se sa kgona go kgotlelela dilo tše ka moka, ka kgoboketša sebete sa ka gomme ka lla go Morena wa ka.

 

Boemo bo fihlile bokgoleng bjoo ba ntirago dilo tšeo di nthategago ka mo go kgethegilego. Ke amogwa mo e nyakilego go ba se sengwe le se sengwe, gaešita le disakramente.

 

Ke mang yo a bego a tla nagana gore ke tla fihlelela boemo bjoo go bjona ke bego ke tla palelwa ke go kgona

-go go batamela disakramenteng, goba

- go no go etela?

Ke mang yo a tsebago gore boemo bjo bja ditaba bo tla felela kae?

Wena Jesu, mphe thušo e mpsha le matla a gago. Go sego bjalo tlhago ya ka e tla thubega."

 

Jesu     ile a ipontšha gomme   a bolela   ka go tia.

"Sebete morwedi wa ka. Ke tlile go go thuša. O tšhoga ka lebaka la eng?"

 

Ba bangwe ba nagana ka tsela e nngwe, ba bangwe ba nagana ka tsela e nngwe.

Dilo tše kgethwa kudu tšeo ke di dirilego di ile tša ahlolwa ke ba bangwe e le tšeo di fošagetšego.

 

Le gona ke ile ka latofatšwa ka gore ke na le batemona.

Ba bangwe ba ile ba ntebelela ka bonaba le ka mahlo a lehloyo. Ba be ba nyaka ditsela tša go tšea bophelo bja-ka.

Go ba gona ga-ka go ba bantši go be go fetogile mo go sa kgotlelelegego.

 

Ke ile ka ahlolwa gampe ke ba babe, mola ke be ke le khomotšo go ba ba botse.

Ntle le moo, na ga o nyake go swana le nna gomme na o nyaka go tlaišega, bonyenyane ka karolo, ditlaišego tšeo ke di kwelego bakeng sa dibopiwa? "

Gomme ka araba ka gore: "Ke amogela se sengwe le se sengwe ka lebaka la lerato la gago, Morena wa ka".

 

Ke phetše ka tsela ye ka nywaga e mmalwa, ke tlaišega

- go tšwa go batemona, .

-ka dibopiwa, le

-go tšwa go Jesu ka boyena yo a mpeetšego ka thoko go abelana ditlaišego tša gagwe.

 

Ge nako e dutše e e-ya ke ile ka fihla bokgoleng bjoo ke bego ke itlhabja ke dihlong: Ke ile ka tšhošwa ke go tšhošwa ke motho ge motho yo mongwe a mpona.

 

Le gona, gaešita le ge ke be ke phetše gabotse mmeleng, .

- taba e bonolo ya ho kopana le motho kapa

- go swanelwa ke go boledišana le ba bangwe, go akaretša le batho ka lapeng la gešo, e bile boikgafo bjo bogolo go nna.

Boemong bjo bja tlaišego, bjale go feta le ge e le neng pele, .

Ke be ke ikwa ke hlabja ke dihlong e bile ke sa iketla.

 

Ka go bona gore kalafo yeo e laetšwego ke ngaka ya pele ga se ya ka ya ba le mafelelo, lapa lešo le ile la mpontšha dingaka tše dingwe, tšeo le tšona di bego di sa kgone go kaonefatša boemo bja-ka bja tša maphelo.

Ke ile ka lla, ke ile ka re go Jesu yo ke a ratago:

"Morena, na ga o bone gore ditlaišego tša ka di bonagala kudu, e sego fela go lapa lešo, eupša gape le go batho ba bantši bao ke sa ba tsebego bao bjale ba tsebago kgwebo ya ka?

 

Ke gakanegile gomme ke kwa gore mmogedi o ntšhupa ka monwana

- bjalo ka ge eka ke dirile selo se sengwe se se hlabišago dihlong, goba

-bjalo ka ge eka tlaišego ya ka e be e fetela.

 

Ga ke kgone go hlalosa tlalelo yeo se se nkgokelago yona.

Ke eng seo se ilego sa ntiragalela seo se ilego sa dira gore dipoifo tše tše di šiišago di boele morago go nna leboelela?

Ge e le gabotse, ge e ba re di lebelela ka kelohloko, re kgona go bona gore ga di na lebaka.

 

Ke wena fela, oh Jesu, yo a ka ntlhakodišago phatlalatšo le go tšhoga mo go bjalo.

 

Ke wena feela o ka dumelelago ditlaišego tša ka gore di dule di le sephiri. Ke rapela botho bja gago gore o ntheetše."

 

Mathomong, Morena wa Rena o ile a dira bjalo ka ge eka ga a ntheeletše. Le gona tlaišego ya-ka e be e oketšega.

Ke moka a nkwela bohloko gomme a re:

"Etla go nna, morwedi wa ka, ke nyaka go go homotša. Ka ge o a tlaišega, o nepile go ngongorega."

 

Eupša gopola kamoo ke ilego ka tlaišega gakaakang ka baka la go go rata. Ka kgopolo e itšego, gaešita le ditlaišego tša-ka di be di utilwe.

 

Lega go le bjalo, Thato ya Tate e be e le gore ke tlaišege phatlalatša. Ka se ke ile ka lebeletšana le lenyatšo ka moka, madimabe le kgakanego, go fihla bokgoleng bja go hlobolwa diaparo tša ka:

Ke ile ka tšwelela ke hlobotše pele ga lešaba le legolo kudu.

Na o ka akanya ka kgakanego e kgolo go feta yeo?

 

Tlhago ya ka le yona e ile ya kwa mohuta wo wa kgakanego.

Eupša Moya wa ka o be o tsepame go Thato ya Tate.

Ke ile ka neela teko ye e le pheko bakeng sa ditiro tše dintši tše di gobogilego

- engaged ntle le batting le eyelid pele Lehodimo le lefatše, .

- dipontšho tšeo tša go ikgantšha tšeo di dirwago ka boikemišetšo go swana le ditiro tše kgolo.

 

Ke ile ka botša tate gore:

Tate yo Mokgethwa, amogela kgakanego ya-ka le madimabe a-ka e le go lefela dibe tše dintši tšeo di dirilwego pepeneneng phatlalatša, tšeo ka dinako tše dingwe e lego mahlabisadihlong a magolo bakeng sa bana.

Lebalela badiradibe ba gomme o ba fe seetša sa legodimo gore ba kgone go lemoga go goboša ga sebe gomme ba boele tseleng ya bokwala ".

 

"Gomme ge o nyaka go ekiša, na le wena ga o swanela go tšea karolo tlaišegong ya mohuta wo, yeo ke e kgotleletšego bakeng sa go hola bohle?"

Na ga le tsebe gore dimpho tše dibotse kudu tšeo nka di neago meoya yeo e rategago go nna,

ke difapano le diteko tšeo di swanago le tšeo ke itemogetšego tšona Bothong bja ka?

 

O no ba ngwana tseleng ya Sefapano gomme ka fao o ikwa o fokola kudu. Ge o dutše o gola gomme o lemoga kamoo go fo tlaišegago go lego bohlokwa ka gona, gona kganyogo ya go dira bjalo e tla oketšega.

 

Ka lebaka le, .

- ithekga ka nna gomme o khutše, e

-o tla hwetša matla le lerato la tlaišego."

 

Ka morago ga go phela nywaga e tshela goba e šupago tlaišegong ye, ke ile ka mpefala gomme ka gapeletšega go dula malaong.

Gantši kudu ke be ke idibala gomme molomo le mohlagare di be di tswalela ka thata kudu moo ke bego ke sa kgone go tšea dijo.

 

Ge ke be ke kgona go metša marothodi a sego kae a seela, gatee-tee ke ile ka swanelwa ke go a bušetša morago, ke hlatša ka mehla, e lego seo se bego se dutše se ntiragalela nakong ya ditlaišego tša-ka tše šoro kudu.

 

Ka morago ga matšatši a lesomeseswai a dihlare tše di sa enywego dienywa, moipolelo o ile a bitšwa gore a ipobole. Ge a etla gomme a nkhwetša ke le boemong bjo bja go tšhoga, o ile a mpea ka tlase ga go kwa gomme a ntaela gore ke itokolle boemong bjo bja go lapa mo go bolayago.

 

O ile a dira leswao la sefapano gomme a nthuša go tloša bolwetši bjo bja methapo.

 

Ge ke fodile, a re, "Mpotše gore molato ke eng." Ke ile ka homola ka selo se sengwe le se sengwe, eupša ke ile ka fo mmotša gore:

Tate, se e swanetše go ba e le selo sa diabolo."Ntle le go botšiša gape, o ile a re go nna:

 

"O se ke wa boifa, ga se motemona."

Gomme ge e le yena, nna, ka leina la Modimo, ke tla mo raka go wena. "

 

Ka gona ke ile ka hwetša tokologo ya go sepela ga matsogo le bokgoni bja go bula molomo ka bolokologi.

Ka morago ga ge moipolelo a sepetše, ke ile ka nagana ka seo se diregilego.

Ke phetha ka gore seo se diregilego e bile mohlolo wo o diregilego ka bokgethwa bja moperisita yo.

Ke ile ka nagana gore:

"Ge nkabe ke ile ka tšwela pele ka seemo se, bophelo bja ka bo be bo tla fela ka nako ye kopana. Eupša mo ke tloga ke swaregile ka bophelo bjo boswa."

 

Ke tla dula ke leboga Modimo ka go bušetša bophelo bja ka bjo bobotse ka bokgethwa bja modiredi wa gagwe.

Lega go le bjalo, ga ke kgone go uta taba ya gore, boemong bja-ka, .

-Ke itokotše go fihla lehung le gore, .

- ka ge ke lokologile bjale, ke ile ka itshola gore ga se ka hlwa ke hwile.

 

Eupša Jesu ga se a ka a ntumelela go hwa, ka gobane o be a nyaka go phetha merero ya gagwe go nna.

Ka gona, ka letšatši le tee,   o ile a mpontšha gore o be a nyaka gore ke be mohlaselwa bophelo ka moka.

Nako le nako e be e nkgošetša boemong bja-ka bja kgale, eupša e le feela ge ke be ke le noši.

 

Ka morago ga go fola bophelo bja-ka bjo bobotse, ke ile ka boela kerekeng ka nako e itšego e le gore ke phethe mediro ya-ka ya bodumedi.

Ge ke amogela Jesu ka Selalelo se Sekgethwa, O ile a mpotša gore ke neng moo ke swanetšego go neela nako go tlaišego.

 

Ka dinako tše dingwe e be e bontšha nako yeo a bego a tla boa ka yona.

Ka ge ditlaišego tša-ka di be di tsebišwa go nna e sa le pele ke Jesu ka boyena, ke be ke sa dumele gore go be go nyakega gore ke bolele ka tšona go moipolelo wa-ka.

Ka gobane, ge ke nagana ka go kgona go tsebiša ditlaišego tša-ka e sa le pele, .

Nkabe ke fetogile moya wo o ikgantšhago kudu lefaseng, gaešita le ge nkabe ke ile ka hlahlwa ke bokgethwa bja tate wa moya.

 

Le gona, ka nako e telele, tlaišego ya-ka e ile ya fokotšwa, .

e sego go tšwa go thušo ya batho, eupša go tšwa go Jesu yo a dirilego tšohle.

 

Go ile gwa direga gore ka morago ga go abelana le nna ka ditlaišego tša gagwe, .

Jesu ga se a ka a mpha bokgoni bja go utolla gape dikwi tša-ka ka noši.

Ka gona lapa lešo le ile la swanelwa ke go bušetša moipolelo morago.

 

Ka morago ga go ntira gore ke hlaphogelwe, o ile a re go nna:

"Go tloga bjale go ya pele, ge o etla kerekeng, goba pele ga selalelo, goba ka morago ga tebogo ya gago, etla go nna ka confessional gomme ke tla go fa tšhegofatšo gore o kgone go tšwa boemong bja gago bja tlaišego ntle le gore ke swanelwe ke go ya go yona." legae la gago ".

 

Mesong e mengwe, ka morago ga Selalelo, Morena wa Rena o ile a ntira gore ke kwešiše gore, .

- ka lona letšatši le, ge ke tla ba boemong bja go robala marega ka mo go feletšego, .

- o tla ntaletša gore ke mo be le yena ka go tšea karolo ditlaišegong tšeo banna ba bangwe ba ba kgopamego ba bego ba mo dira ka tšona.

Ka go tseba gore moipolelo wa ka o be a le nageng, ka re go Jesu:

 

"Jesu wa ka yo mobotse, ."

ge o nyaka go fetišetša dihlabi tša gago go nna, ba le botse bja go ntsoša ka bowena, ka gobane ge lapa lešo le be le nyaka gore moipolelo a mo nyake, o be a ka se hwetšagale ».

 

Morena  , ka botse bja gagwe ka moka,   o mpoditše gore  :

 

"Morwedi wa ka, tshepo ya gago e swanetše go bewa ka botlalo go nna."

Eba le khutšo, itshepa le go rola modiro gore se sengwe le se sengwe ka go wena se khutše go nna. Se se tla dira gore moya wa gago o phadima gomme wa boloka difišegelo tša gago ka moka di iketlile.

Go goga moya wa gago ka mahlasedi a ka a seetša, .

-Ke tla e tšea gomme

-Ke tla mo fetola ka botlalo go ba nna, ka dira bophelo bja gago Bophelo bja ka."

 

Ka morago ga Mantšu a ke be ke sa kgone go Mo ganetša gomme ka itokolla go Thato ya Gagwe. Ke ile ka neela Selalelo se Sekgethwa seo ke bego ke sa tšwa go itemogela sona bjalo ka ge eka ke sa mafelelo.

 

Ka fao, pele ga Sakramente ye e Hlogonolofetšego, ke ile ka re laelana la ka la mafelelo go Jesu gomme ka tloga kerekeng. Go sa šetšwe go rola modiro ga-ka, ke ile ka ikwa ke sa phuthologa ganyenyane ge ke nagana ka seo se bego se tla ntiragalela.

 

Ka gona ke ile ka lla gomme ka rapela gore Morena a mphe matla a mafsa a go tsošološa ge nka idibala.

 

Letšatšing leo ke ile ka makatšwa ke tlhaselo yeo e ilego ya nweletša boemong bjo bja go hwa.

E bile tlaišego e babago kudu, e mpsha le e boima kudu go nna. E be e le e mpe kudu le e boima kudu yeo ke kilego ka e tlaišega go fihla ga bjale.

Ka go tsena boemong bjo bja go tlaišega mo go feteletšego, ke ile ka itokolla go dira thato ya Modimo gomme ka ikemišetša go hwa.

Ka go bona boemo bja-ka, lapa lešo le ile la romela moruti, yo a fapanego le moipolelo wa-ka yo a tlwaelegilego yo a bego a se gona.

Moruti yo, ke re ka baka la botho, yo a ka bago a be a nyaka go nthuša, o ile a gana go tla ka ntlong.

Ka fao, matšatši a lesome, ke be ke le boemong bjo bja go tšhoga mo go hwago, eupša ke sa hwe.

 

Mafelelong, ka letšatši la lesometee, moipolelo yo ke bego ke e-na le yena bakeng sa selalelo sa pele o ile a tla. O ile a nkgodiša go etša ge moipolelo wa-ka yo mongwe a dirile.

 

Go tloga ka nako yeo go ya pele ke ile ka akaretšwa ntweng e telele le baperisita ba mmalwa. Ba re ke fake seemo sa ka gore ke bonagale bjalo ka mokgethwa.

Ba bangwe ba ile ba re ke swanelwa ke go bethwa ka dithupa le dikotlo e le gore ke se ke ka wela morago boemong bjo bjo bo nyamišago gape.

Ba bangwe ba re ke tsentšwe ke diabolo.

Le gona ba ile ba bolela dilo tše dingwe ka nna tšeo go lego kaone gore ke se ke ka di boeletša.

 

Ke be ke sa tsebe gore ke dire eng.

Lapa lešo le be le dumela gore e be e le mošomo wa lona go fokotša tlaišego ya-ka gomme le be le nyaka baperisita bao ba bego ba tla tla. Modimo o tseba gore ba ile ba tlaišega gakaakang.

Ke be ke sa kgone go e tšea gape.

Mma wa-ka wa modiidi, ka mo go kgethegilego, o ile a lla dinoka tša megokgo. Ge e le nna, ke ile ka dula ke iketlile.

 

A Modimo a lebalele bohle bao ba ntidilego tlaišego ye. Ke rata gore Morena a lefele ka makga a lekgolo bohle bao ba ilego ba tlaišega le nna, kudukudu mma.

O ka akanya kamoo go ikokobeletša ga-ka go baperisita ba go bego go le bohloko ka gona, ka gobane ke be ke tloga ke nyaka moperisita gore a ntsoše.

Modimo o a tseba gore ke rapetse Jesu ga kae, .

go lla kudu go lokollwa poifong ye e bohloko.

Gomme ke gakae ke ilego ka mo ganetša ge a be a nkgopela gape gore ke be mohlaselwa, go abelana ditlaišego tša gagwe tše thata kudu!

Ka dinako tše dingwe ke be ke ganetša ka bošoro.

 

Ke ile ka re go Jesu wa ka yo a lokilego:

"Morena, ke tla amogela go ba mohlaselwa, ge fela o ntshepiša gore o tla ntsoša ntle le go tsena ditaba gare ga moperisita."

Go sego bjalo, ga ke nyake go ikokobeletša joko ye e boima. "Le nna ke ile ka ganetša ka tsela ye matšatši a mararo."

 

Matšatšing ao a mararo ao ke ilego ka ganetša Modimo.

Ka mo gopotša kholofetšo ya gagwe, ka re ka megokgo:

"Morena, ga o phethe tshepišo ya gago go nna. O mpoditše gore dilo ka moka di tla direga   feela magareng ga nna le wena."

Bjale o nyaka gore motho wa boraro a ntsoše gomme mafelelong a nkgapeletša go mo utollela seo se diregago magareng ga nna le wena.

 

Ga se wa ka wa lemoga

-ditlakala tše di makatšago e

- dikotlo tšeo lapa lešo le swanetšego go di kgotlelela diatleng tša baperisita bao ba sa dumelego go tšona?

Gomme o re ga se maleba gore ke kgone go itsoša? Re be re sa kgone go phema mathata a gomme ra dula re le khutšong.

 

Nka thabela go tšea tlaišego ya gago godimo ga ka gantši ka moo o ratago ka gona, gomme o ka thaba ka gobane o be o tla ntsoša neng le neng ge o nyaka. Gomme ka go realo o be o ka se sa kgotsofale ka nna go amogeleng ga ka Thato ya gago ».

 

Se sengwe le se sengwe seo ke bego ke se bolela se be se se na mohola.

Jesu o ile a homola gomme a itira eka ga a ntheeletše.

Go be go bonagala eka o be a sa nyake go mpha seo ke bego ke nagana gore se lokile le se sekgethwa.

 

Go e na le moo, o ile a re go nna:   "  Ngwana wa ka ga a boife. Ke nna yo a neago bošego le mosegare.   Bjale ke nako ya bošego, eupša go se go ye kae nako ya seetša e tla fihla."

 

Tseba gore ke mokgwa wa ka go bonagatša mediro ya ka ka baperisita.

Ke ile ka ba nea matla a go tseba, a ahlola le go kgothaletša moya go dira dilo ka ntle le go gakanega, go ya ka tekanyetšo ya Lefitiko.

Baperisita ba ka le bona ba na le maatla a go emiša goba go hlokomologa seo, go ya ka go ela hloko ga bona, se sa kgotsofatšego tekanyetšo ya Kutollo ”.

Ga go nyakege gore re bolele gore ka morago ga Mantšu a   a   Jesu ke ile ka homola, ka maikemišetšo a go ikokobeletša   Thato ya gagwe yeo e hlalošitšwego gabotse.

 

Eupša nka kgona go homola

- morago ga go gapeletšega go obamela mengwaga ye mene

- mola ke be ke lebane le dilo tše dintši tše di makatšago le tšeo di ganetšanago? Ka ge ke laetšwe, ke tla bolela tše di latelago:

 

Ka mohlala, ba ile ba ntumelela go dula ke sa šikinyege e bile ke tšhogile matšatši a fetago a lesomeseswai a latelanago: e be e tloga e le lehu leo ​​le sa hwego, .

-ka gobane ke be ke sa šišinyege ka kgopolo e nngwe le e nngwe ya lentšu e

-gore ke be ke sa kgone go tšea lerothi le tee la meetse goba go kgotsofatša dinyakwa tša ka tša tlhago.

 

Ka boripana, ke be ke swana le mosadi yo a hwilego (ge ke sa phela), ke be ke le kgaugelo ya baperisita bao, .

ka boomo le go   nkwera, .

e ile ya ntira gore ke tšwele pele ke phela boemong bja   lehu.

Modimo o tseba feela seo ke ilego ka itemogela sona nywageng yeo e mene ya go bolaelwa tumelo ga kgonthe.

 

Ge moperisita a feleletša a tšea sephetho sa go ntsoša, o be a se na le maitshwaro a go re, "E-ba le kgotlelelo gomme o dire seo Modimo a se letetšego go wena."

Go e na le moo, ka dikgobošo tše šoro tše bjalo ka tšeo di newago batho ba go senya goba bao ba sa kwego, o ile a bolela dilo tše bjalo ka:

"Kgopolo ya ka yeo e nagannwego gabotse ke gore o diriša ditalente tša gago gampe kudu."

 

Luisa ka go rata o khunamela ditlaišego le go latola mo go tšwago go baperisita.

Nakong ya leuba la kholera, Jesu o ile a dira gore karolo ya gagwe e le mohlaselwa phatlalatša.

 

Ao! ke bile yo kgopo gakaakang le kamoo ke sa dutšego ke le gona, ka ge ke sa dutše ke ekwa ditatofatšo di phela ka go nna tša gore ke fo ba moya wa go se kwe!

Ke nagana gore lebaka le le tseneletšego la maikwelo a-ka ke gore dikgopolo tša-ka le ditiro tša-ka di fapane kudu le tša Jesu yo botho wa-ka.

 

Bophelo bja gagwe ka moka e be e le leswao la go ganetša maemong ka moka.

Lega go le bjalo, le ka mohla ga se a ka a ba le sekgopi le se senyenyane.

Ga se a ke a tshwenywa gomme, ka go iketla mo gogolo, .

o ile a kgotlelela go gobošwa ka morago ga go gobošwa le go gobošwa ka morago ga go gobošwa.

 

Ke hlabja ke dihlong go e bolela, ke lla kudu

Gantši ke be ke ngongorega go Jesu wa ka yo bose - go fihla bokgoleng bja go Mo ganetša -, .

gore ke se kgone go feta tlaišego e bjalo e šoro goba

gore ga ke latofatšwe ka go hloka toka ka go ba yo a sa kwego le yo a nago le boikgopolelo.

 

Ao! Morena o nkgopile gakaakang, ke kgopo go swana le nna. Ka go ganetša ga-ka, o ile a itira eka ga a na kgahlego go nna gomme a se bolele selo.

O be a tla be a se gona, eupša ka nako e kopana feela. Ke moka a tšwelela gape gomme a nkhwetša ke le lešopeng leo le bakilwego ke go se be gona ga gagwe.

 

Ke moka o ile a ntahlela morago tlaišegong ya go hwa yeo yena ka noši a ilego a mphile yona ka go lebanya.

Ka nako e nngwe, ge moipolelo a be a e-tla go ntsoša, o ile a re go nna ka bogale:

"Ga ke nyake gore o boele boemong bjo."

 

Ka motsotswana, ke ile ka boela ka hlaphogelwa gomme ka re go yena:

"Tate, ga go matleng a ka go wa goba go se wele boemong bjo bja go lapa."

Ke nnete gore ke capricious, ga ke kwe ebile ke lokile lefeela.

Eupša ke bolela therešo ge ke re bohloko bja go se kgone go go kwa bo nkweša bohloko kudu.

 

Ke nagana, tate, gore ke tlaišwa ke tlaišego ye.

-ka gobane ke hloka bokwala bja go kwa, .

-e lego lehlwa le le phadimago la Jesu wa ka le

-ka ntle le yona nka se tsoge ke amogetšwe ka lethabo ke yena. Ke na le dilo tše dintši tšeo ke di itsholago.

Gomme ke ikwa ke sa phuthologa kudu ge ke ipona ke fapane kudu le yena.

Ke mohola ofe wo o ka o dirago moyeng wo o sa kwego? "

 

Mantšu a a boikokobetšo a be a e-tšwa pelong ya-ka, ao a bego a betha ka lerato la go rata Jesu yo ke rategago kudu.

Ke moka moipolelo o ile a ntlogela

-ka lentšu la kgothatšo e

-ka lethabo le legolo go se nene go feta ketelo ya go feta.

 

Go sa šetšwe kgothatšo ye, ke ile ka dira phetho ke sa rate

- gore ge Morena a be a sa nyake go nkgonthišetša gore nka lokollwa boemong bja go ba lefsika ntle le go tsena ditaba gare ga moperisita, le

-ge a be a nyaka gore ke amogele diteko le ditlaišego bjalo ka tefo ya

dibe tše dintši tšeo di dirwago ka go se kgaotše ke bontši bja batho, ke moka ke tla mo ganetša gomme ka mo ganetša gore a hwetše seo ke se nyakago.

 

Ka nako yeo, Modimo o be a oketša leuba la kholera letšatši le letšatši go fihla bokgoleng bjoo badudi ba rena ba bego ba tšhogile.

 

Ka letšatši le lengwe ke ile ka rapela Jehofa go feta le ge e le neng pele gore a fediše leuba le,

seenywa sa bogale bja gagwe bjo bo lokilego le   bjo bo sa thibelegego

ge ba lebane le ditlhaselo tše di sa balegego tšeo di dirilwego ke   batho ba kgopo. Bjalo ka ge ke be ke   rapela, .

Jesu o ile a iponagatša go nna gomme a mpotša gore  : .

"Go lokile kudu, ka ge o ithaopa o ineela bjalo ka mohlaselwa wa tefo."

- go tlaišega mmeleng le moyeng

- ya tlaišego e šoro le e bohloko, ke tla go fa seo o se nyakago ".

 

Ka morago ga moo ke ile ka mmotša gore:

"Morena, ge dilo di ka direga magareng ga ka le wena, .

Ke ikemišeditše go amogela selo le ge e le sefe seo o se gapeletšago go nna.

Go sego bjalo nka se kgone.

Le a tseba gore baruti ba nagana eng le gore ba itshwara bjang go nna ".

 

Jesu o ile a araba ka boleta kudu gore  : .

"Morwedi wa ka, ge nkabe ke ile ka naganišiša seo motho a bego a tla se dira ka Botho bja ka, nkabe ke se ka ka ka phethagatša Topollo ya botho."

 

Pakane ya ka e be e le phološo ya bona ya ka mo go sa felego.

Lerato le legolo le ile la nja gomme la dira gore ke gafa se sengwe le se sengwe bakeng sa bona. Bakeng sa phološo ya ka mo go sa felego ya dibopiwa, .

Ke neetše Tate wa ka wa ka mo go sa Felego diteko le ditlaišego tšeo di tšweleditšwego go   nna ka go hloka toka

go tšwa dikgopolong le ditirong tša batho.

 

Tseba gore, go ekiša seo ke se dirilego nywageng ya-ka e masometharo-tharo ya bophelo bja ka lefaseng, .

-o swanetše go ikokobeletša mešomo ya ka, go gana ga ka, ditlaišego tša ka le lehu la ka.

-Gomme o swanetše go itemogela tšona ka tsela yeo di bego di kwewa ka yona ke nna. Ka fao ke kgopela gore le ekiše Bophelo bjaka ge le nyaka.

 

Go sego bjalo, go ekiša ka mo o ratago ka gona ga se mo go kgahlišago e bile go ka se tsoge go bile mo go kgahlišago.

Tiro e botse kudu le e thabišago kudu go nna ke

-tiro yeo e dirwago ka ntle le mabaka ke moya

-yo a ikokobeletšago ka ntle le thato ya gagwe, eupša e le feela ka thato ya ka.

 

"Gore ke kgone go hwetša ka go wena kamogelo yeo e nkgahlago kudu, dira tiro ya bogale."

- go dira gore thato ya gago e hwe ka botlalo e

-go dumelela ya ka fela e phela ka go wena.

 

Ga bjale, ke nyaka gore o be mohlaselwa

ya lerato, .

go lokiša   e

go nanya

bakeng sa batho bao ba go ganetšago gomme ba tšwela pele ba go tlaiša.

 

Gopolang gore batho ba ke bana ba ka le gore ba lopolotšwe ke Madi a ka. Ge o phela ka Lerato ka nnete, o tla ikokobeletša gomme wa neela se sengwe le se sengwe bakeng sa phološo ya bona ".

 

Mantšiboeng ao ao, ke ile ka bušetšwa morago

-go tšwa boemong bjo bja tlaišego bjo a ilego a boledišana le bjona e

-yeo ke ilego ka dula go yona matšatši a mararo, ntle le go tsošološwa.

 

Ge ke boa go nna, .

- ga go sa na motho yo a bego a bolela ka kholera

-ntle le batho ba bangwe bao ba bego ba itshwara ka tsela ya bohlanya le bao ba ilego ba swanelwa ke go lefa seabe sa bona go fihla lehung.

Bontši bja badudi ba ile ba šišinywa ke leuba le la Modimo.

 

Ge moipolelo a etla go ntsoša, o ile a re ka metlae:

Mehleng ye re bile le moromiwa yo mogolo, yo a ilego a bolela gabotse kudu.

 

Re bone maotong a rena batho bao go fihla ka nako yeo ba ilego ba ganetša maikutlo afe goba afe a bodumedi le bao, bophelong bja bona ka moka, ba sa kago ba itlhamela go feta kereke. Ka pitšo ya moreri yo yo a kgahlišago kudu, ba ile ba ineela mogau gomme ba tšweletša dienywa tša bophelo bjo bo sa felego ».

 

Ke ile ka mmotšiša gore moromiwa yo o dirile boboledi kae. A araba ka gore:

«Eseng feela ka dikerekeng, empa ka dikwere, ka didikadikwe, i

mabenkele le dintlo.

Lentšu la gagwe le maatla le ile la fihla mafelong ka moka ka tlotšo ya mogau yeo e ilego ya lebiša go gontši go tshokolong. Gomme na o nyaka go tseba leina la gagwe?

E na le leina le lebotse. E bitšwa D. Coletto (go šupa kholera), leuba la Modimo ".

 

Go sa le bjalo Morena o be a ntokišeletša mortification ye nngwe. E ile ya ntlhaba ka morago ga ge leuba la kholera le fedile.

Mortification e be e na le diphetogo tša ka pela tša baipolelo.

 

Seo ke bego ke e-na le sona ka nako yeo e be e le setho sa mokgatlo wa bodumedi gomme ke be ke bileditšwe bophelong bjo bo hlaphogetšwego ke baokamedi ba gagwe.

Ke be ke kgotsofetše ka yena ka gobane e be e le yena a nnoši yo a bego a sa ntira gore ke tlaiše. Meferefere ka moka yeo ke boletšego ka yona ka mo godimo e ile ya bakwa go nna ke baperisita ba bangwe ge moipolelo yo a be a le nageng.

Diketelo tša gagwe di be di le lekatana ka baka la kholera.

 

Gomme ke ile ka tlaišega kudu ka baka la go se be gona ga gagwe, ka gobane ka go rata go feta ba bangwe o ile a dumela go ntsoša.

Ka manyami kudu, ke ile ka retologela go Morena wa Rena gomme ka mmontšha tlaišego ya ka.

 

Ka bonolo bja gagwe bjo bo tlwaelegilego,   Jesu o ile a mpotša gore:

"Morwa wa ka, o se ke wa nyama ka taba ena."

Ke nna Morena wa dipelo gomme nka di retološa goba ka di sotha ka mo ke ratago. Ge e ba moipolelo wa gago a go diretše botse, e be e le motseta wa ka feela, .

yo a ilego a amogela se sengwe le se sengwe go nna gomme a go nea ka mo ke dirilego phetho ka gona.

 

Ke tla dira se se swanago le ba bangwe bao ba ipolelago gomme ke tla ba fa dikgaugelo go phethagatša mošomo wa bona. Ka gona ke’ng seo o swanetšego go se boifa?

"Ngwana wa ka, ."

ke ga kae ke swanetšego go e boeletša go wena ge feela o phegelela

- lebelela ka go le letshadi le ka go le letona, .

-go bea mahlo ka nako ye nngwe go se, ka nako ye nngwe go seo, .

Na o ka se kgone go dula o le tseleng ya go ya legodimong e le ka kgonthe?

 

Ge o sa no bea mahlo a gago go nna, .

- o tla dula o tlola, .

- khuetšo ya mogau wa ka e ka se feletše go wena.

 

Ke ka baka leo ke nyakago

-gore o dule o sa kgomege o mokgethwa go dilo tšeo di go dikologilego, e

-gore o dula o ikemišeditše go dira se sengwe le se sengwe seo ke se nyakago go wena. Go sego bjalo o ka no se kgethwa go feta ba bangwe ka tema ya mohlaselwa."

 

Ge ke nagana ka Mantšu a ao a filwego ka go lebanya ke Jesu, pelo ya ka e hlagoletše matla a mantši kudu.

- gore ga ke sa lemoga go se be gona ga moipolelo wa ka, .

-le ge e ka dira moya wa ka botse.

Ka morago ga moo, Modimo o ile a ntutueletša go ikokobeletša tlhokomelo ya moperisita yo a ilego a ipobola go nna ge ke be ke sa le ngwanenyana yo monyenyane. Ga se nke ka itshola ka kgetho ye.

 

Ge e le gabotse, gantši ke ile ka goeletša go Modimo gore:

"A o šegofatšwe ka mehla, Morena."

O ile wa ntlhakantšha ge o be o diriša seo se bego se bonagala se le kotsi moyeng wa ka le go letagong la gago le legolo, o ile wa fetoša boemo bjo gore e be mehola go nna.

A go be bjalo ka mehla, oh Modimo wa ka! "

 

Le ge pelo ya-ka e be e dutše e tswaletšwe go moipolelo wa-ka yo mongwe, .

Ke ile ka e bulela modiredi yo wa Modimo yo a šišintšwego ke Jesu gomme a amogelwa ke nna.

 

Go sa šetšwe kgateletšo ya gagwe le go phegelela ga gagwe, pelo ya-ka e ile ya dula e tswaletšwe go moipolelo yo mongwe.

Ka baka leo, ke be ke sa kgone go itokolla ka gare. O ile a leka ka ditsela ka moka go ntira gore ke bolele.

Eupša yona kgopolo ya go swanelwa ke go botša motho yo mongwe seo se bego se direga magareng ga ka le Jesu e ile ya tšweletša dihlong tše dintši kudu le go hloya go nna.

Go be go le bjalo ka ge eka ke swanetše go ipolela sebe se se šiišago kudu, seo, ke leboga Modimo, .

-Ga ke tsebe gore ke itlamile e

- yeo ke se nago tshekamelo ya yona.

 

Lega go le bjalo, go moipolelo yo, le ka makga a mmalwa, .

Ke ile ka dira gore moya wa-ka o tsebje go fihla bokgoleng bjo bonyenyane kudu, gaešita le ge ke ile ka e dira ntle le taelo le ge e le efe.

Ge ba be ba ka mpotšiša gore ke ka baka la’ng ke sa nyake gore moipolelo yo mongwe a ntsoše, karabo ya-ka e be e tla ba gore ke be ke sa ikwe ke kgona go ba hlalosetša seo se bego se ntiragalela.

E be e se molato wa gagwe

Ka gobane o be a le botse e bile a bohlale e bile o be a tla ntheetša ka go se fele pelo.

O be a tla hlokomela moya wa ka kudu ge nkabe ke mmoditše seo se bego se direga magareng ga ka le Jesu.

Lega go le bjalo, o ile a kgonthišetša gore ke dula ke le ditseleng tša bokwala.

 

Ge e le nna, ke ile ka kwa matla-kgogedi a magolo moyeng wa-ka, .

- yeo nkabego ke ratile go imologa go yona

- go itlhalosa go motho yo mongwe, ka kganyogo ya go tseba kgopolo ya gagwe.

 

Lega go le bjalo, ke a boeletša, go be go sa kgonege gore ke dire se.

Ke dumela gore lebaka leo ka lona moipolelo wa-ka wa pele a ilego a palelwa ke go ntira gore ke bolele e be e fo ba botho bja Modimo.

Ke swanetše go oketša ka gore moipolelo wa-ka yo mofsa o be a e-na le talente e kgethegilego ya go tsenelela ka gare ga-ka.

 

Ka yena, ka go nanya, ke ile ka ba le sebete.

Ke ile ka ikwa ka gare ga-ka ke e-na le thato le go se fele pelo ga go itlhalosa. Ganyenyane-ganyenyane, ke ile ka mo bulela moya wa-ka.

Ke ile ka e dumelela e bala ka go nna bjalo ka ka pukung, letlakala ka letlakala, lentšu le tee ka lentšu, go akaretša le dikgaugelo tše di kgethegilego tšeo Morena a mphilego tšona.

Go be go le bjalo ka ge eka Jesu wa ka yo botse o ile a tšea bothata bja go nkgopotša se sengwe le se sengwe seo a bego a šetše a mpoditše sona le se sengwe le se sengwe seo se ilego sa ntiragalela.

 

Ka dinako tše dingwe ge ke be ke ikwa ke sa rate go mo utollela selo se itšego, o be a nkgalema kudu gaešita le go tšhošetša ka gore o tla ntlogela.

 

Nka bolela se se swanago ka moipolelo yo mongwe, yo a bego a dula a mpotšiša selo se sengwe gomme ka morago a mpotšiša se sengwe. Ka dinako tše dingwe o be a mpotšiša gore ke eng seo se bakago go lapa ga-ka le gore ditla-morago e be e le dife.

 

Ka dinako tše dingwe ge a be a bona manganga a-ka, .

- o ile a ntaela ka lebitso la ho mamela ho mo araba; Le

- beha pele ga ka poifo ya boikgopolelo bjo bogolo bja diabolo. Ke moka a oketša ka gore:

"Ge moya o kwa, re bolokegile e bile re na le khutšo, ka gobane Morena ga se a dumelela modiredi wa gagwe;

yo a nyakago go dira ka nepagalo go tsomeng therešo, goba ka phošo ».

 

Tabeng ye, gantši go ile gwa bonagala go nna gore bobedi, Jesu le moipolelo, .

- o be a tseba ka moka ka taba yeo, ke ka baka la’ng, .

-pele Jesu a mpea tlaišegong le ge e le efe, .

-Ke lemogile gore moipolelo o be a tseba nnete.

Ka ipotša gore: "Go kaone go mmotša se sengwe le se sengwe ka nako e tee go e na le go homola, ka gobane o šetše a tseba se sengwe le se sengwe. Gomme ge nka homola, ke mang yo a tsebago ge e ba a ka se swanelwe ke go fetoša tsela ya gagwe ya go dira dilo ka morago."

 

Tše ka moka ga se tša direga ka baipolelo ba-ka ba nywaga e fetilego, bao e sego feela gore ga se ba ke ba mpotšiša goba ba leka go nyaka therešo mabapi le go tšhošwa ga-ka ka leswika, o bolela gore:

mohlala ge e ba e be e e-tšwa go Modimo goba e e-tšwa go   batemona, .

goba ge e ba e be e bakilwe ke malwetši a mmele.

 

Ka boripana, ga se ba kgopela selo ebile ga se ba bolela selo.

Le ge go le bjalo, ke be ke fagahletše kudu go tseba ge e ba ke be ke tlwaela Thato ya Modimo goba go se bjalo ge ke rwele sefapano seo A nthomilego sona. Ke ile ka tlaišega kudu ge ke be ke sa kgone go hwetša kgotlelelo ya go e apara.

 

Go e na le moo, ge moipolelo wa bobedi a be a tseba gore Morena o ipontšha go nna gomme a mpotšiša ge e ba ke nyaka go bapala karolo ya mohlaselwa, o ile a mpotša gore ke swanetše go re go Jesu:

"Morena, nka se kgone ebile ga se ka swanela go amogela tlaišego yeo   o nyakago go mpea go yona, go fihlela ke hwetša tumelelo ya moipolelo wa ka."

 

Ge o nyaka gore ke be mohlaselwa, eya go yena pele gomme o kgopele tumelelo ya gagwe gore a se ke a nkgopiša."

 

Mesong e mengwe, ka morago ga selalelo, Jesu yo botho wa ka o ile a re go nna:

Morwedi wa ka, bokgopo bja batho ke bjo bontši kudu mo e lego gore tekatekano magareng ga Lerato la ka le Toka ya ka e a nyamišwa.

Go ata ga matla a bobe go nkgapeletša go lwa ntwa e šoro godimo ga batho yeo ka yona ke tlago go tliša tshenyo yeo e sa kago ya bonwa ya nama ya motho ".

 

Ke moka, ka megokgo, o ile a oketša ka gore:

"Oo! Ee! Ke ba file ditopo."

go ba mafelo a makgethwa ao ke bego ke ikemišeditše go thaba go ona. Go e na le moo, ba ile ba di fetoša ditanka tša septic tše di bodilego.

Monkgo wa bona o matla kudu moo ke ilego ka gapeletšega go tloga go bona.

 

Tše ke ditebogo tšeo ke di amogelago, ngwanaka.

-ka Lerato le legolo le

- bohloko bo boholo bo ileng ba utloa bohloko bakeng sa bona.

 

Ke mang yo mongwe ge e se nna

- ba šegofaditše kudu le

-Naa ba diegišitše kotlo ya bona ya toka kudu? Ga go na motho yo a bego a swana le nna!

Gomme sebaki sa go kgopamišwa ga bona mo gogolo ke eng? Ga se selo se sengwe, morwedi wa ka, ge e se dithoto tše di feteletšego tšeo ke ba filego tšona. Bjale ke tla ba ruta kamoo ba ka boelago mošomong wa bona ka dikotlo tše šoro kudu. "

 

Ka baka la mantšu a Jesu, pelo ya-ka e ile ya tlala ka go baba ge ke nagana   gore Modimo yo botse gakaakaa e be e tla ba.

e be e ka kwerwa gape ke go se leboge ga batho.

Gomme ke mang yo a bego a ka ba a bolela gore tlaišego ya ka e be e le eng ge ke be ke nagana ka bao ba bego ba tla otlwa ke leuba la ntwa.

Go bona ke ile ka kwa kganyogo e kgolo ya go tlaišega go e na le go ba bona ba gafetšwe dikotlong tše tše di šiišago.

 

Gomme ka mmotša gore:

"Wena monyadi yo mokgethwa, ba babalele kotlo ye ya go loka ga gago. Ge e ba molato wa bona e le o mogolo go swana le ge o bolela;

go sa na le lewatle le legolo la Madi a gago leo o ka ba nweletšago go lona. Ka tsela ye ba tla kgona go tšwa ba hlwekišitšwe gomme toka ya gago e tla kgotsofala.

Gomme ke go botša go ya go ile, .

-ge o sa kgone go hwetša lefelo leo o le ratago, .

- tla go nna ge o nyaka.

Ke go neela pelo ya ka gore le hwetše khutšo le lethabo go yona.

 

"Le ge pelo ya ka e le lešaka la dibe le diphošo, .

ka thušo ya mogau wa gago o   atlegago gakaakaa, .

Ke ikemišeditše go e hlwekiša le go e dira kamoo   le ratago ka gona.

 

Ao! Molemo wa ka, homotšwa!

Gomme ge go nyakega le go hola, ke go neela sehlabelo sa bophelo bja ka.

Ke tla dira bjalo ka lethabo ge nka kgona go bona Seswantšho sa gago se tšwelela leuba le le šoro."

 

Ge a nkgaola,   Jesu o ile a mpotša gore:

 

"Ngwana yo a rategago, ."

-ge o ithaopela go tlaišega, .

-e sego ka dinako tše dingwe bjalo ka nakong e fetilego, eupša ka go se kgaotše, ka nnete ke tla phološa banna.

 

Na o a tseba gore ke tla e dira bjang?

Ke tla go bea magareng ga tše pedi, magareng ga toka ya ka le molato wa batho. Ge ke nyaka go diriša toko ya ka ka go ba romela dikotlo, ka go hwetša o le gare;

- o tla kgahlwa ke, .

-eupša ba tla phološwa.

Ge o ikemišeditše go ineela ka mokgwa wo, ke ikemišeditše go phološa banna bao.

Go sego bjalo, ga ke sa kgona go homotšwa, e bile nka se sa kgona go ithibela ".

 

Ka morago ga Mantšu a, ke ile ka nyamišwa e bile ke gakanegile ka mo go feletšego. Tlhago ya ka e ile ya šikinyega gomme ka šikinyega.

Eupša ka go bona gore Jesu o be a letetše ee goba aowa, ke re, ke ikgapeletša go bolela:

 

"Oo Molekane wa ka wa Kgethwa, ke ikemišeditše go dira sehlabelo sefe goba sefe seo o se nyakago, eupša ge ke lebelela maitemogelo a ka a nakong ye e fetilego,

-kamoo o ka itshwarago ka gona le moipolelo yo, .

-ge a etla nako le nako, naa o kgopela gore a se ke a mpha go tlaišega ntle le go thoma ka go ba le tumelelo ya gagwe?

 

Ge e ba go e na le moo, .

o nyaka gore ke fete ditlaišego tše ntle le tumelelo ya gagwe,   ke loketše, .

ka ge tsogo ya ka e ka se ithekge ka yena, eupša e tla ithekga ka wena feela,   Modimo Yogodimodimo."

 

Ke moka   Jesu  , Molekane wa ka, yo a bego a tseba go gafa se sengwe le se sengwe ka baka la go kwa,   o ile a mpotša gore  :

 

"A go se tsoge go diregile gore ke dire kgahlanong le mosadi wa ka Madi. Eya go moipolelo wa gago o kgopele tumelelo ya gagwe."

Ge a nyaka go go theeletša, mmotše ka botlalo seo ke go boditšego sona, mmotše gore tše ka moka di ka se be di nnoši

- bakeng sa molemo wa dibopiwa tse phelang sebeng, .

-eupša ka baka la bao ba tlago ka morago.

Mohola wa gago o mogolo o kotsing

gore o feta ditlaišegong tše tše di sa šitišwego le tšeo di nyakilego di hwa. Ka gobane nakong ye e tlago bolela gore o laleditšwe go ba - ka go kwa - ke tla go hlwekiša ka tsela ye e itšego

a moya wa gago o swanelwe ke lenyalo la gago la sephiri go nna.

 

'Ka morago ga moo, .

Ke tla beakanya phetogo ya gago ya mafelelo go nna gore bobedi bja rena re kgone go ba batee.

Go swana le dikerese tše pedi tšeo di qhibidišitšwego ke mollo o tee di kopana gomme tša fetoga mmele o tee.

 

Ka go rialo re kopane,   re tla ba

- ya kgopolo e swanago, .

- lerato le le tšoanang, le

-ya mošomo wa go lokiša ka bowona.

 

Ke tla go fetola go nna gomme nna go go fetola

- e le gore le bapolwe ka nna,

-le nna le

-bakeng sa ka.

Na o ka se thabele go bolela gore:

 

Ge moipolelo a etla, ke ile ka boeletša dilo ka moka tšeo Jesu a bego a mpoditše tšona.

 

Le gona ke ile ka mmotša gore ke nyaka go tlaišega ka ntle le mellwane ya nako. Le ge go le bjalo

go be go bonagala go nna, gomme ke be ke tloga ke kgodišegile, .

gore tlaišego ye e be e ka se fete matšatši a masomenne. Eupša, ge ke ngwala se, .

Ke phetše mengwaga ye lesomepedi ke le boemong bja go tlaišega mo go tšwelago pele. Ga ke tsebe gore e tla tšea nako e kaakang.

A Modimo a šegofatšwe ka mehla le kahlolo ya gagwe yeo e sa kwešišegego.

 

Ke sa swanetše go bolela

-gore ge nkabe ke kwešišitše

-gore ke be ke tla swanelwa ke go fetša nako ya ka ke sa kgaotše malaong, .

mohlomongwe nkabe ke se ka ikokobeletša gabonolo karolo ya mohlaselwa wa ka mo go sa felego.

Tlhago ya-ka e be e tla tšhoga. Ke be nka se kgone go kgoboketša sebete se se lekanego sa go ikadima boikgafo bjo bjalo.

Nka bolela se se swanago ka moipolelo wa-ka:

- ge nkabe a tsebile sehlabelo seo a bego a tla swanelwa ke go se dira mesong e mengwe le e mengwe gore a ntsoše, .

- a ka ba a se a dumela go ntumelela go dula boemong bjo nako ye telele gakaakaa.

 

Nka go kgonthišetša gore ke be ke dutše ke le morati wa tlaišego ye e bose. Ke be ke dutše ke rola modiro kudu ge ke be ke tlaišega ka mo go sa kgaotšego go feta ge ke be ke se   na yona.

Ge e le gabotse, ge ke be ke thoma go phela boemong bjo bja mohlaselwa wa go se fele, ke be ke sa tsebe kamoo nka lemogago bohlokwa bja sefapano.

 

Moipolelo wa ka, yo ke bego ke mo tsebišitše seo Jesu wa ka yo botho kudu a bego a nyaka go nna, o ile a mpotša.

"Ge e le gore se sengwe le se sengwe seo o mpoditšego sona e le Thato ya Modimo ka nnete, o ka amogela tšhegofatšo ya ka."

Therešo e bolelwe, ke tla kgona go dira sehlabelo sa go go tsoša mesong e mengwe le e mengwe.

Ge nka itemogela mathata tlhagong ya ka, ke tla a fenya ka mogau wa Modimo."

 

Ge ke be ke nagana ka dibopiwa tšeo di bego di tla phološwa leuba le le šiišago la ntwa, moya wa-ka o ile wa thaba. Lega go le bjalo, tlhago ya-ka e be e thoma go šikinyega.

Gomme ke ile ka fetša matšatši a sego kae ke nyamile kudu. Ke ile ka išwa kerekeng. Ka morago ga go amogela Jesu pelong ya ka, ka re go yena:

 

«Jesu wa bose, o lebelela lewatle le le tlaišwago leo moya wa ka o nweletšego go lona. Go e na le go

-eba ka khutsitseng le khotso

-go leboga mabone ao a filwego moipolelo wa ka,

Yo a ntumetšego go dira ka go kwa seo o se letetšego go nna, mo ke gateetee ke tshwenyegile e bile ke gakanegile.

 

ke nna

-sa pele ka lebaka la seemo sa tlaišego seo o lego kgauswi le go inela go sona.

-gomme ka morago ke ka lebaka la eng nka swanelwa ke go dula boemong bjo ntle le go go amogela, e lego seo e bego e tla ba tlaišego ye kgolo go nna.

Ke mang yo a bego a ka phologa ntle le wena?

 

Motho wa ka, ke mang yo mongwe ge e se wena a ka mpha maatla

-go phologa, .

-go fola tlaišegong ya ka. Ke tla amogela bjang matla a, .

ge ke sa dumelelwa go go amogela Sakramenteng ya gago? "Ge ke lokollotše pelo ya ka dipelaelo tša yona, ke ile ka lla kudu. A nkwela bohloko, Jesu o ile a re go nna ka maitshwaro a re:

 

"  Morwedi wa ka, o se ke wa boifa  . Ke kwešiša bofokodi bja gago."

Ke lokišitše dikgaugelo tše mpsha le tše di kgethegilego go thekga bofokodi bja gago.

 

Na ga ke yo maatla ohle mo go se sengwe le se sengwe  ?

Na nka se kgone go dira gore o nkamogele ka Sakramente?

 

Itokolle gomme, go swana le motho yo a hwilego, ipee matsogong a-ka a tate  .

Itlhagane bjalo ka mohlaselwa e le go lefela dibe   tše dintši tšeo ke di hwetšago ka mehla go batho.

 

Ka gona o ka phološa bao ba swanelwago ke tayo.

 

Go fihla ga bjale o tlile go nna, eupša bjale ke go kgonthišetša gore ke tla tla go go bona ka ntle le go palelwa.

Diketelo tše e ka ba tše kopana, eupša e tla dula e le mohola le khomotšo e kgolo go moya wa gago. Na o kgotsofetše?

 

Gomme ka baka la gore ke tseba go kgomarela ga gago go Thato ya ka, tseba gore go tloga bjale go ya pele, .

o šetše o le   mohlaselwa wa sa ruri, .

boemong bja   go tlaišega mo go sa felego, .

go ya ka   Thato ya ka.

Ke le kgopela tefo ya dibe tšeo dibopiwa tše dingwe di di dirilego ».

 

Ke hlalosa bjang dikgaugelo tšeo Morena ka nako yeo a ilego a thoma go mpha tšona?

Ga go kgonege gore ke botše dilo ka moka tše botse tša ka tšeo Jesu a ntiretšego tšona.

-go tloga letšatšing leo go fihla lehono, .

- kudu ge e le potšišo ya go hlaloša ka nepagalo ye nngwe le ye nngwe ya megau ye.

Go kgotsofatša go kwa mo go kgethwa, mo go gapeletšwago ka go hloka kgaugelo, ke tla dira sohle seo nka se kgonago.

go katanela go se hlokomologe   dikgaugelo tša kgaufsi kudu, .

yeo ke hwetšago go le thata kudu go e   utolla.

 

Mabapi le kholofetšo yeo e šetšego e boletšwe yeo ke e dirilego ke Jesu, ke tla bolela gore e be e dutše e se na bosodi.

O phethagaditše tshepišo ya gagwe go tloga mathomong gomme ke dumela gore o tla e phethagatša go fihla mafelelong.

 

Ke gopola gabotse seo a ilego a mpotša sona letšatšing la mathomo leo ke ilego ka swanelwa ke go boloka mpete:

"Bagwera ba ba rategago ba Pelo ya ka, ke le beile boemong bjo gore ke kgone go tla go lena ka bolokologi kudu gomme ka bolela le lena."

Ge e le gabotse, go tloga mathomong, ke go lokollotše lefaseng la ka ntle le dibaka tša go dirišana le dibopiwa.

Ka tsela yeo ke le hlwekišitšego ka gare ga lena e le gore go se be le kgopolo goba lerato la lefase leo le tlago go dula go lena. Ke ile ka di tšeela legato ka dikgopolo tša legodimong tšeo ka moka di bego di tletše ka lerato la go nna.

 

"Gabjale

-gore se sengwe le se sengwe ke sešele go wena le

-gore re tlwaelane, ke nyaka go go itlhaola le nna, .

e le gore mmele wa gago le moya wa gago di be tša ka, gore e be polao ya ka mo go sa felego pele ga ka.

 

Ge nkabe ke se ka go lekanyetša lešela leo la go robala, .

o be o ka se be le mohola wa go etela ga-ka kgafetšakgafetša:

o be o tla rata pele go phetha mediro ya lapa la gago ka   boikgafo, .

gomme ka morago o rola modiro go ya polelong ya   pelo ya gago, .

ke fagahletše ketelo ya-ka ya go feta. Bjale o ka se kgone go e dira   .

 

Re noši.

Ga go na motho yo a ka šitišago poledišano ya rena goba go re thibela go boledišana ka lethabo le ditlaišego tša rena.

 

"Ge o swana le nna, o ka tšea karolo."

-go lethabo le lethabo tšeo batho ba bangwe ba ba lokilego ba mphang tšona, .

- gammogo le go baba le   kgatelelo yeo e tlago go nna go tšwa go bao e lego ba kgopo.

Go tloga bjale go ya pele, .

dikhomotšo tša ka e tla ba tša gago gomme dikhomotšo tša gago e tla ba tša ka.

 

Ditlaišego tša ka le ditlaišego di tla ba tša poledišano

- e le gore "thato ya gago" le "Thato ya ka" di nyamele ka botlalo, .

- go bitšwa "Thato ya rena".

Ka boripana, o tla kgahlegela dilo tša ka bjalo ka ge eka ke tša gago e le ka kgonthe. Nna, ka tsela e swanago, ke tla kgahlegela dilo tša gago

"Go se phethagale ga gago ntle le ..., yeo ka nnete e tla bago ya ka."

 

Na o a tseba gore ke tla itshwara bjang le wena?

Ke tla swana le kgoši yeo e sa tšwago go nyalwa go mohumagadi yo a hlomphegago, .

-yo a gapeletšwago ka nakwana go dula kgole le yena, e

- yo, ka go akgofa ga gagwe go ba le yena, a dulago a dula a retologela go yena monagano le pelo.

 

O swaregile ka go fetša kgwebo ya gagwe e le gore a kgone go boela go yena ka pela ka mo go kgonegago. Ge a šetše a le moo, mahlo a gagwe a retologela go yena go bona ge e ba a bontšha maswao le ge e le afe a go itshola ka go se be gona ga gagwe.

 

Gomme ge a nyaka go bolela le yena, .

o nea   batho bao ba mo dikologilego tumelelo, .

o mo tšea le yena difoleteng tša gagwe gomme o tswalela   lebati.

Ntšha motho yo a mmotago, bjalo ka mohlapetši, .

e le gore go se be le motho yo a ka šitišago dipoledišano tša bona goba go theetša diphiri tša bona.

Ba nnoši go yo mongwe, ba fetišetšana dikgopolo tša bona.

Ge e ba motho le ge e le ofe ka go se šetše a be a nyaka go ba amoga go ikarola ga bona le go ba tshwenya, motho yoo o be a tla swarwa gatee-tee e le yo a šitišago khutšo ya kgoši gomme a otlwa o šoro.

 

Ke ile ka dira ka mo go swanago ka go go bea boemong bjo. Go madimabe motho le ge e le ofe yo a bego a tla kgopiša dithulaganyo tše. Ga se feela gore ke be ke tla tshwenyega, .

eupša se se be se tla dira gore ke mo otle. Na o thabile ka se?

 

Ge e ba, bakeng sa go ananya megau e mentši yeo Jesu yo a rategago a mphilego yona, pelo ya-ka e be e sa tlala ka lerato la tebogo go yena, .

Ke swanelwa ke go bitšwa maina a šišimišago kudu go feta maina ka moka.

 

Ge e ba ke se ka dumela ka botlalo dikganyogo tša Thato ya gagwe e Kgethwa, .

ka moka Legodimo le lefase di swanetše go ntšhupa ka monwana, go akaretšwa meloko ya ka moso, bjalo ka moya wo o sa lebogego kudu le wo o nyatšegago wo o kilego wa ba gona.

 

Go be go tla ba bjalo ka ge eka monna yo a sa aparago dieta yo a apešitšwego ka diaparo tše di šilafetšego o be a pouta mohlomphegi yo a humilego kudu yo a ilego a mo laletša.

- e ba mong-kabo wa matlotlo a yona a maholo e

- di hlokomele bjalo ka ge eka ke tša gago.

Na monna yo wa modiidi yo a hlokago o be a ka se fetoge setshego sa bohle?

 

Jesu o ile a ntira se.

E le go ananya selo sa ka, o ile a ntumelela go ba le dithoto tša gagwe tše di sa felego tšeo di swanago le yena, ka mabaka a nnoši a gore ke di hlokomele.

Ga se ka mo tlišetša selo ge e se selo sa ka.

 

Na o kile wa bona selo se se swanago le se? Ke hlabja ke dihlong go bolela ka yona.

Gomme Jesu a ba

- eseng feela mong'a lefeela la ka, .

- eupša gape le tša go se phethagale ga ka, tšeo a nyakago go di hlwekiša ka botlalo phethegong ya gagwe ye e sa felego.

 

Ao! ke mo kolota gakaakang!

Yo a sa lapego, yo a sa lapego, e bile a ka se tsoge a lapišitšwe ke go boeletša go nna:

"Ke nyaka go wena go dumelelana mo go phethagetšego le Thato ya ka,

ka tsela yeo e tlago go itlhatswa ka botlalo ka Thatong ya ka ».

 

Ge a be a lemoga go kgomarela ga-ka ganyenyane dilo tšeo e sego tša bohlokwa, o ile a nkgothaletša ka botho gore ke boele morago gomme ka re:

"Morwedi wa ka, ke kganyoga go wena go arogana ka mo go feletšego le se sengwe le se sengwe seo e sego sa ka. Ke nyaka gore o tšee selo se sengwe le se sengwe seo o se tsebago e le sa lefase."

bjalo ka manyoro, a šišimišago go a lebelela. " " .

 

Pelo yaka e a gatsela ge o lebelela ka lethabo dilo tša lefase tšeo di sa nyakegego. Dilo tša legodimong di go apeša maru gomme tša diega

lenyalo la sephiri leo ke holofeditšego go le phetha le lena.

 

Tseba gore ga ke leboge dilo mo lefaseng tšeo di sa nyakegego ka mo go feletšego. Ke nyaka gore le latele bodiidi bjo bjo bo šiišago bjoo nna ka noši ke ilego ka ikokobeletša bjona, o nyatša dilo ka moka tšeo di bego di sa nyakege.

 

Ka mpeteng woo o monyenyane moo o nekišago bodiiding, .

o swanetše go ipona o le ngwana wa modiidi yo a lahlilwego. Ke feela ka nako yeo moo o ka bolelago gore o diila e le ka kgonthe.

 

Ka gore ke nyaka bodiidi bja nnete gomme ke dirišitšwe ge e le gabotse.

- Ga a ke a kganyoga go hwetša selo, .

- ga a ke a hemela godimo ka morago ga selo, e

- ga e ke a amogela selo seo se sa nyakegego e le ka kgonthe.

 

Moo go lego maleba, .

-ke leboga pele,

- ebe   baabi ba gago.

 

Ke a e nyaka   go tloga bjale go ya pele

o ithulaganya ka seo o se fiwago   e

o ka se kgopele   selo se sengwe, .

ka gobane go kganyoga selo seo se sa go newago go ka ba mo go boima monaganong wa gago.

 

Itokolle ka go se kgomege mo go kgethwa go thato ya ba bangwe ntle le go ela hloko ge e ba e le e botse goba e mpe ».

 

Mathomong e be e le boikgafo bjo bogolo e le ka kgonthe go nna. Eupša, ka pela, ke ile ka bona gore ga se ka nagana ka se goba sela.

Ka ntle le seo ke bego ke tloga ke se nyaka, ga se ka ka ka kgopela selo le ge e le sefe seo se bego se sa newa nna.

 

Ka ge a fentše bothata bjo bo fetilego, Morena o be a nyaka go mpea modirong o thata kudu. E nngwe ya ditlaišego tšeo di sa kgaotšego tšeo di bego di e-tšwa ka go lebanya go Jesu e bile tiragalo ya go hlatša ka morago ga go ja.

Ge lapa lešo le be le mpha selo sa go ja, gatee-tee ke ile ka se lahla gomme ka fokola kudu moo ke ilego ka se sa kgona go bolela.

 

Eupša ka gopola seo Jesu a mpoditšego sona: "dira seo o se boditšwego". Gomme ke be ke sa nyake selo se sengwe.

Ke ile ka hlabja ke dihlong gomme go swana le lapa lešo le ile la nkgalema gomme la re:

"Ke ka lebaka la eng o nyaka go ja gape mola o sa tšwa go lahla?" Gape ke ile ka ipotša gore:

"Nka se kgopele selo go fihlela ba ntlišetša selo. Modimo o tla hlokomela dilo."

 

Gomme ka tšwela pele ka tletše dikgaugelo gore ke kgone go tlaišega ka baka la lerato la Jesu,

Ke neetše se sengwe le se sengwe e le go lefela melato yeo e dirilwego ke sebe sa go ja kudu.

 

Ga ke tsebe lebaka, eupša moipolelo wa-ka, yo a bego a kwele gore ke na le ditiragalo tša go hlatša, o ile a ntaela gore ke nwe quinine letšatši le lengwe le le lengwe.

Se se ile sa šitiša kganyogo ya-ka ya dijo.

Gomme ka ge ke be ke sa kgone go tšea dijo go fihlela di fiwa, ka mehla ke be ke ekwa mpa ya ka e rora.

 

Boemong bjo, ke ile ka ikwa eka ke tlaišeng ya lehu, eupša ke sa hwe. Se se ile sa tšea mo e ka bago dikgwedi tše nne, ka morago ga moo Jesu moratiwa wa ka a mpotša gore:

"Botša moipolelo wa gago gore ga ba go fe dijo goba quinine ge o hlatša. Ka go bonešwa ke Seetša sa Modimo, o tla go fa sona."

 

Ka gona moipolelo o ile a ntumelela gore ke se ke ka tšea dijo goba quinine. Eupša ka morago, e le gore ke se ke a gatelelwa, o be a nyaka gore ke be le dijo gatee ka letšatši. Ka gona ke ile ka ba le khutšo e oketšegilego. Tlala ya ka e fedile, eupša e sego go hlatša. Ge e le gabotse, nako le nako ge ke tšea dijo, ke be ke swanelwa ke go di bušetša.

 

Jesu yo ke a rategago gantši o be a re go nna:

"Botša moipolelo wa gago gore a go fe tumelelo ya gore o se je le gatee." Eupša, nako le nako, o be a gana, a re:

"Amogelang dijo tšeo le di filwego bjalo ka tiro ya go nyamiša e le tefo ya melato ye mentši yeo e dirilwego go Morena ka megolo ya batho".

 

Nako e nngwe le e nngwe, ka morago ga matšatši a sego kae, Morena wa Rena o be a tla boela ofising ya gagwe gomme a boeletša ka gore: “Le gape ke nyaka gore o kgopele tumelelo ya moipolelo wa gago gore a se ke a tšea dijo.”

E dire ka go se šetše gomme o ikemišetše go amogela, ka go kwa, selo le ge e le sefe seo a nyakago gore o se dire. "

 

Gatee, ge, bjalo ka ge Jesu a be a nyaka, ke ile ka botšiša moipolelo wa ka gape, se, ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng, ga se a gana fela go mpha tumelelo yeo e kgopetšwego, eupša a ntaela go emiša ditlaišego tša ka, bjalo ka ge eka e ithekgile ka nna.

Mohlomongwe lebaka la karabelo ya gagwe e be e le le: go gopola gore ke mmoditše gore tlaišego ya ka e tla tšea matšatši a masomenne fela, ge fela e tla tšea nako, o ile a išwa go dumela gore ga se ka mmotša nnete ka seemo sa go tlaišega seo e ile ya kgopelwa go nna goba gore ke se sa swanela go ja.

 

Ka mabaka ao ke sa a tsebego o ile a fihla phethong ya gore ga se ka swanela go dula ke le boemong bjo bja mohlaselwa, le gore ge nka boela boemong bjo bja tlaišego, ga a sa swanelwa ke go tla gomme a ntsoša.

 

Ke swanetše go bolela mo gore, ka moya wa go kwa, ke be ke e-na le tshekamelo e botse ya go ikokobeletša ditaelo tša gagwe, kudu-kudu ka ge tlhago ya-ka e be e nyaka go imolla boima bja ditlaišego tše dintši kudu tše di hwago tšeo gantši di bego di tšwelela gape.

Lega go le bjalo, go bonala go le molaleng go nna gore le ka mohla nkabe ke ile ka rwala merwalo e bjalo ka ntle le go tsena ditaba gare ga Modimo ka mo go kgethegilego.

 

Gape go be go na le tlaišego ya go swanelwa ke go ikokobeletša se sengwe le se sengwe, gaešita le go dilo tšeo di bego di nkgapiša kudu (dinyakwa tša tlhago): e be e tloga e le sehlabelo seo ke se dirilego go dumelelana le Thato ya Modimo.

Go feta moo, ka ntle le lebaka le la go dumelelana le Thato ya Modimo, gaešita le bakgethwa ba bagolo kudu ba be ba tla latola.

 

Go Jesu ke kolota bokgoni bja ka bja go mo bušetša lerato le legolo leo a bego a dutše a mpontšha lona.

 

Ye ke tsela yeo ke ilego ka ikwa ke homotšega nakong ya-ka e fetilego gomme ke be ke ikemišeditše go dira se sengwe le se sengwe ka go kwa mo go kgethwa.

Ka ge ke be ke itemogela Lerato le Botse bja Modimo go nna, ke be ke loketše ebile ke ikemišeditše go dula ke tswaletšwe malaong a ka nako ye telele yeo Morena a bego a tla rata, ke le boemong bja mohlaselwa.

 

Thato ya Gagwe ye Kgethwa yeo a e tsebago gabotse kudu

- fetola tlhago ya dilo, .

-di fetoše go tloga go tše di babago go ya go tše bose, .

o ile a nkhweletša go rola modiro le go dumelelana le Will ya gagwe.

 

Gaešita le ge ka go rata le ka go kwa ke ile ka amogela go ba mohlaselwa le go dula malaong, ke ile ka thoma go ganetša Jesu wa-ka yo botho ka mehla.

Ka nako e nngwe, ge a be a iponagatša go nna gore a mpotše ka ditlaišego tša gagwe, ke ile ka re go yena:

"Morena wa ka yo a rategago, o se ke wa tšea gampe go gana ga ka go tlaišega. O nyaka eng go nna?

Ka ge e le go kwa mo go nthibelago, ga ke sa kgona go ikokobeletša.

 

Eupša ge o nyaka gore ke dire Thato ya gago, mphe seetša go moipolelo wa ka yo a tlago mpha seo o se kganyogago.

Go sego bjalo ke tla latela dikganyogo tša gagwe gomme ka ganetša Thato ya gago ka manganga. Ke tla dumela ka nnete gore ga o Jesu wa ka wa botho! "

 

Morena wa rena o be a nyaka go mpea tekong ye thata ka go dira gore ke fetše bošego ka moka ke tšhabela le Yena.Ka kotsing ya go hwetšwa ke arošitšwe, ke ile ka boloka boemo bja ka bošego.

 

Ge a etla, ke ile ka mmotša ka mo go kwagalago gore: "Moratiwa wa ka, kgotlelela pelo. Ke nyaka tumelelo ya moipolelo wa ka gore o kgone go tsebiša ka tlaišego ya gago go nna."

Ka gona hle o se ke wa ntira gore ke ganetše thato ya gago.

Ka ntle le tumelelo ya thato ya ka, yeo e sa kobegego ntle le tumelelo ya moipolelo wa ka, le ge go le bjalo o ka nfokotša go fedišwa gomme wa tsebiša le nna dihlabi tša gago ka moka, dihlabi le ditlaišego. (3) " .

 

Boemong bjo bja tlaišego bjo ke ilego ka ikhwetša ke le go bjona, ke be ke dumela gore Morena wa Rena o hlatsetše gore o fentše. Eupša go be go se bjalo.

Ka gobane ka ponyo ya leihlo, ge ke lokolotšwe ditlaišegong ka moka, Jesu yo a rategago o ile a nkgogela go Yena ka tsela yeo e ilego ya ntira gore ke   dikadike.

Ka baka leo, ke be ke sa kgone go nea   kganetšo le ge e le efe.

Ke ile ka ikhwetša ke mo kgomaretše kudu moo e lego gore go sa šetšwe gore ke be ke leka gakaakang go mo ganetša, go be go sa kgonege gore ke tšwe go yona.

Ka ge ke se selo, go be go tla ba mo go se nago mohola go nna go ganetša goba go leka go fenya ntweng le yena, yo e lego yo matla-ohle le yo e lego Matla a matla.

 

Ka go ba kgaufsi kudu le Jesu, .

-Ke ile ka hlabja ke dihlong ke dikganetšo tša ka tše dintši go yena, .

-gomme ka ikhwetša ke fedišitšwe ka mo go feletšego.

 

Ke moka, ka dihlong, ka re go yena: "Ntshwarele, Molekane yo Mokgethwa, ka ge ke go ganetše. Go be go ka se be bjalo ge nkabe go kwa go se gwa nkgapeletša."

 

Gomme Jesu, ka bonolo kudu o ile a mpotša gore:

"Morwedi yo a rategago wa Lerato la ka, o se ke wa boifa gore e a nkgopiša: o se ke wa nkgopiša boitšhišinyo bja mmele bja moipolelo wa gago yo a go filego taelo ye. O diriša bodiredi bja gagwe ka boleta le letswalo gomme o swanetše go šomiša mekgwa le didirišwa tša go phethagatša maikarabelo a gagwe a boitshwaro go." ge a lebane le bobe le tše botse.

Hwetša khutšo ya gago gomme o phele o tlogetšwe go nna ka mehla. Etla go nna!

Lehono ke letšatši la mathomo la ngwaga (e be e  le Efa ya Ngwaga o Mofsa  ). Etla, ke nyaka go go fa mpho ".

 

O ile a tla go nna, a nkgokarela gomme, a gatelela melomo ya gagwe go ya ka, a ntšhela seela, se se bose kudu go feta maswi, gomme, a nkatla gape le gape, ka lerato a tšea palamonwana go tšwa Pelong ya gagwe, a re:

"Kgahlwa le go naganišiša palamonwana ye ke go lokišeditšego yona, ya lenyalo la rena, ka ge ke tla go nyala ka tumelo."

Mo nakong ye, ke a go laela

-tšwela pele go phela boemong bjo bja mohlaselwa e

- go botša boipolelo bja gago gore ke kganyogo ya ka gore o tšwele pele o phela boemong bjo bja go tlaišega.

 

Gomme e le pontšho ya gore ke a bolela, .

tseba gore ntwa yeo e emego magareng ga Italy le Afrika e tla tšwela pele go fihla motsotsong wo a go fago tumelelo ya go dula boemong bja mohlaselwa. Ka nako yeo ke tla emiša ntwa, gore ba be le khutšo ka   mahlakoreng ka bobedi."

 

Ke moka Jesu a nyamelela.

Ka nako yeo ke ile ka ikwa ke apere seaparo sa tlaišego seo se bego se tsenelela go fihla mokong wa marapo a-ka, .

Ke ile ka ikwa ke sa kgone kudu go itsoša boemong bjo bja go hwa ntle le go tsena ditaba gare ga moipolelo.

 

Ka manyami a ka, ke ile ka nagana ka seo ke bego ke tla mmotša sona ge a nkhwetša ke le boemong bjo bja tlaišego e kgolo kgahlanong le ditaelo tša gagwe.

Ke be nka dira’ng?

Ruri go be go se matleng a ka go itsoša.

 

Seela sa maswi seo Jesu a bego a se tšholletše ka go nna se ile sa tšweletša ka go nna lerato le legolo kudu go yena moo e lego gore, go sa šetšwe bohloko, ke be ke hlologetše lerato.

Bose bjo le go kgotsofala tšeo ke ilego ka di kwa di ile tša nkgapeletša go tšea karolo ya dijo tšeo di bego di newa ke lapa lešo ka morago ga ge moipolelo a nkgodišitše. Eupša dijo tše di ile tša gana ka mo go feletšego go tsena ka mpeng ya-ka.

Go be go nyakega gore moipolelo wa-ka a e gapeletše go nna ka leina la go kwa e le gore ke kgone go e metša. Lega go le bjalo, gatee-tee ke ile ka gapeletšega go e bušetša ka tše dingwe tša seela se se bose seo Jesu a bego a tšhelwa ka go sona.

 

Ka go dira bjalo, ke ile ka kwa ka gare ga ka   Jesu yo, ka metlae  ,   a ilego a re go nna  :

"Naa seo ke se tšholletšego ka go wena se be se sa lekana? Na ga se wa kgotsofala?"

 

Ka go hlabja ke dihlong kudu e bile ke tletše dihlong, ke ile ka mmotša gore:

"O nyaka eng go nna, goba Jesu?"

E be e le go kwa mo go ilego gwa ntira gore ke bušetše gape seo e bego e le sa gago, seo se bego se le gona

le ge go le bjalo e bose kudu e bile e bose kudu."

 

Ka ntle le dipotšišo tše dingwe, ge a lebelela seo se diregilego, moipolelo wa ka o ile a gogela morago a re: "Ke tla boa ge ke na le nako ya go se šome".

Ga se feela gore ke be ke se na taba le tšhitišo ye ya moipolelo mabapi le seo se bego se direga magareng ga ka le Morena, eupša ke ile ka tena kudu.

 

Go se go ye kae ke ile ka leboga Jesu wa-ka yo botho ka mehla, yo a bego a dumeletše moipolelo wa-ka gore a se ke a mpotšiša dipotšišo.

Ke be ke tloga ke sa tsebe seo nka se letelago letšatšing le le latelago. Moipolelo wa ka o ile a boa a sosobana sefahlego gomme ka ntle le go mpotšiša, a mpitša moya wo o sa kwego.

 

Gomme a tlaleletša ka gore:

"Taba ya gore o wele bofokoding bjo bo hwago e dira gore ke dumele."

-gore seo se go diragalelago ke bolwetši bjo bo sekilego e

- e sego sephetho sa tsenogare ya go feta tlhago.

 

Ge nkabe e be e e-tšwa go Modimo, ruri o be a ka se le dumelele gore le nkwe, .

ka gobane o nyaka go kwa go wena gomme ga a nyake selo seo se sa dirwego ntle le bokwala bjo bjo bobotse.

Ka fao, go e na le go leletša moipolelo wa gago mogala, go tloga bjale go ya pele o tla bitša dingaka tšeo, ka mahlale a tšona, di tlago go lokolla bolwetšing bja gago bja methapo ».

 

Ge a feditše go nkgalema, ka ikgapeletša go mmotša seo se diregilego, le tšohle tšeo Morena a bego a nkgopetše gore ke mmotše tšona.

Ge a nkwela, o ile a fetola kgopolo ya gagwe gomme a nkgonthišetša gore ga a belaele seo ke se boletšego ka Jesu, ka gobane mantšu a mabapi le ntwa magareng ga Italy le Afrika e be e le therešo.

 

O ile a tlaleletša ka seo se bitšwago khutšo, ge se tla tla kgauswinyane, ka lebaka la gore o tla be o fetogile mohlaselwa gape, gona ga ke sa kgona go belaela. Ge e ba, ka lehlakoreng le lengwe, e be e le ka baka la dibaki tše dingwe ...

A re emeng re bone ".

 

Ka fao o ile a ntumelela ka go araba kganyogo yeo e bontšhitšwego ke Jesu wa ka yo botse.Gomme a nboeletša ka gore: "Re tla leta gomme ra bona ge e ba ntwa ye e ka se oketšege le ge e ba re tla ba le khutšo kgauswinyane".

 

Dikgwedi tše nne ka morago, moipolelo wa-ka o ile a lemoga go tšwa kurantang gore khutšo yeo e porofetilwego ke Jesu e be e lemogile.

 

Ge a mpona, o ile a re: "Ka ge go se na mahu kae goba kae, ntwa magareng ga Italy le Afrika e fedile; bjale go na le khutšo magareng ga tše pedi tše."

Ka ge taba ye e be e porofetilwe le go phethagala, moipolelo wa ka o ile a kgodišega ka tiro ya bomodimo go seo se bego se ntiragalela gomme a ntlogela ke nnoši le ka khutšo, e lego seo se ka se fihlelelwego ge motho a ganetša Modimo.

 

Go tloga letšatšing leo go ya pele, Jesu ga se a dira selo ge e se go ntokišetša lenyalo la sephiri leo a bego a ntshepišitše lona (4), a nketela gantši - .

go fihla go gararo goba gane ka letšatši ge a  be a  e rata.

 

Gantši o be a etla le go ya ka mehla.

O dirile bjalo ka moratiwa yo a sa kgonego go itshwara a nagana ka mosadi wa gagwe gantši kudu, gammogo le go mo rata le go mo etela.

 

O ile a ipontšha go nna ka go mpotša dilo tše bjalo ka:

"Ke a go rata go fihlela ke kgona go dula kgole le wena. Ke kwa eke ga ke putswa ge ke sa go bone goba go bolela le wena thwii le kgauswi."

Ke sekametše go nagana gore o noši le gore o kganyoga lerato go nna. Gomme ke tla tla go bona ge eba o hloka selo."

 

Ke moka o be a emiša hlogo ya-ka, a beakanya mosamo wa-ka, a bea matsogo a gagwe molaleng, a nkatla le go nkatla leboelela.

Ka ge e be e le selemo, e ile ya ntlhakodiša phišong e feteletšego ka go nphodiša ka phefo e boleta yeo e bego e e-tšwa Molomong wa yona o bose.

Ka nako ye nngwe o be a šikinya selo se sengwe ka diatleng tša gagwe goba a kgotla lešela leo le bego le nkhurumeditše gore a nphodiše, gomme a mpotšiša gateetee gore:

"O bjang bjale? Ruri o ikwa o le kaone, akere?"

 

Gomme nka re: "O a tseba, Jesu yo a rategago, ge o le kgauswi le nna, ke sa ikwa ke le kaone".

 

Ka morago, ge a be a etla gomme a nkhwetša ke khuname ka moka e bile ke fokola

- bakeng sa tlaišego ya ka e tšwelago pele, .

- kudu bošego, ka morago ga ge moipolelo wa ka a tlile, .

o ile a batamela gomme a tšhela seela sa go swana le maswi go tšwa molomong wa gagwe go ya ka.

 

O ile a ntira gore ke kgomarele Sekhwama sa gagwe se Sekgethwa-kgethwa, seo go sona a ilego a ntira gore ke ntšhe meela ya bose le matla tšeo di ilego tša mpha tatso ya dilo tše di thabišago tša Legodimo.

 

Ge a mpona ke thabile ka mo go phethagetšego, a re go nna ka botho bja gagwe bjo bo sa bolelwego:

"Ke tloga ke nyaka go ba All ya gago, o ntira dijo tša boiketlo e sego fela tša moya wa gago, eupša gape le tša mmele wa gago." (5) .

 

Go thwe’ng ka tšohle tšeo ke bilego le tšona tša lerato la legodimong ka baka la megau e mentši gakaakaa yeo e sa tlwaelegago ya legodimong? Ge nkabe ke swanetše go bolela selo se sengwe le se sengwe seo Jesu wa-ka yo bose a bego a mpoledišana le sona, ke be ke tla ipea kotsing ya go tšwafa.

Gaešita le moipolelo wa ka o be a sa kgone go bolela se sengwe le se sengwe, ka gobane go be go tla tšea nako e telele kudu.

 

Ke tla itekanyetša mo go bolela ka boripana seo se lekanego go se tseba go kwešiša go se nene boemo bja moya wo o nago le Jesu ka botlalo, Molekane yo a thabišago kudu wa moya.

 

Gomme, ka bogale ka moka bja pelo ya ka, ke nyaka go goeletša, ke mmotša gore:

"O Jesu, ke lebogile bjang dikgokagano tša gago ka moka tše bose le tše bose!"

 

ditlaišego tšeo di ntlišetšwago tšona ke Jesu wa ka ka nako e tee di a baba, di bose e bile di a kgaotša, yena ka noši a tletše go baba kudu.

Eupša ge e ba bose le go baba di be di sa fiwe ka nako e tee go moya wo o ilego wa ba mohlaselwa wa lerato, poelano le tefo.

moya wo o be o ka se kgone go swarelela nako e telele ka ntle le go hwa.

 

Mmele o be o tla phatloga gomme moya o be o tla kopana ka pela le Modimo wa wona.Ke ka fao go lla le go lla ga ka ge ke be ke nagana gore o ntlogetše.

 

Ge a be a iphihla nako le nako, ke be ke thoma go babja kudu monaganong. Go be go bonagala go nna gore ke be ke se ka mmona ka nywaga e   lekgolo.

 

Ke ka fao ke ilego ka ngongorega morago kua gomme ka mmotša dilo tša   go swana le:

"O Molekane yo Mokgethwa, o ka dira bjang gore ke eme nako ye telele gakaakaa ka morago ga gago? Ga o tsebe gore nka se kgone go phela ntle le wena?"

Etla o ntsošetše ka Bogona bja gago bjo e lego seetša, maatla le se sengwe le se sengwe go nna. "Ka letšatši le lengwe, ke ikwa ke ganwa ke go se be gona ga gagwe diiri tše mmalwa, go ile gwa bonagala go nna gore o be a se a tšwelela go nna mengwaga ye mmalwa."

 

Le gona, tlaišegong ya-ka, ke ile ka lla megokgo e babago. Ke moka a tšwelela go nna, a nkhomotša gomme a omiša megokgo ya ka.

O ile a nkatla gomme, a sa nnyoba   , a re go nna  :

"Ga ke nyake gore o lle."

Le a bona, ke na le wena bjale. O ka rata eng?"

 

Ka araba ka re:

"Ke no go hlologetše. Ke tla tlogela go lla ge o ntshepiša gore o ka se ntumelele go leta nako ye telele gakaakaa."

Jesu wa ka yo botse, o a tseba gore ke tlaišega gakaakang ge ke go letetše,

ka mo go kgethegilego

-ge ke go leletša mogala o sa fihle ka pela

-go nkhomotša, ntlhatliše le go nkgothatša ka Bogona bja gago bjo bose ".

 

Jesu a re  , "Ee, ee, ke tla go kgahliša." Gomme ya nyamelela ka pela.

 

Ka letšatši le lengwe, ke be ke sa dutše ke ngongorega e bile ke mo kgopela gore a se ke a ntira gore ke lete nako e telele gakaakaa ka morago ga gagwe. Ge a bona gore ke dula ke lla, a re go nna:

"Bjale ke tloga ke nyaka go go kgotsofatša go se sengwe le se sengwe."

Ke thabile kudu ka wena mo e lego gore nka fihlelela fela dikganyogo tša gago.

 

Ge e ba go fihla ga bjale ke go lokollotše bophelong bja gago bja ka ntle gomme ka ipontšha go wena, bjale ke nyaka go gogela moya wa gago go nna.

Ka fao o ka ntatela kgauswi kudu, wa nthabiša, wa nkgatelela ka kgauswi kudu. Nka go bontšha se sengwe le se sengwe seo se sa kago sa dirwa ka wena nakong e fetilego."

 

Go ile gwa feta dikgwedi tše tharo tšeo ka tšona ke ilego ka dula ke le mohlaselwa wa sa ruri malaong a-ka, moo ke ilego ka amogela

e sego feela dihlabi le ditlaišego tšeo Jesu a ilego a   mpotša tšona, .

eupša gape le   Bose bja yona.

 

Mesong ye mengwe Jesu o ile a tla go nna bjalo ka lesogana le le botho le le le kgahlišago kudu la mengwaga ye e ka bago ye lesomeseswai.

Moriri wa gagwe wa mmala wa gauta o be o kobegile gomme wa wela ka mahlakoreng ka bobedi a phatla ya gagwe.

Go be go bonagala eka Di-curl tša gagwe di be di loga dikgopolo tša Moya wa gagwe di kopantšwe le maikutlo a lerato a Pelo ya gagwe.

Phatleng, e khutšitšego e bile e nabile, motho o be a kgona go bona, bjalo ka ge eka ka kristale ya kristale, .

- Moya wa gagwe, .

-moo Bohlale bja gagwe bjo bo sa felego bo bego bo buša ka thulaganyo ya legodimong le khutšo.

 

Mogopolo wa-ka o ile wa hlaka gomme pelo ya-ka ya homola ge ke bona Jesu yo yo a kgahlišago. Mafelelo e be e le a bjalo gomme difišegelo tša-ka di be di gateletšwe kudu moo e lego gore ga se ka ka ka ikwa ke tshwenyegile le ganyenyane.

Ka ge moya wa ka o ile wa kwa maikutlo a magolo gakaakaa a khutšo ge ke no mmona, ke be ke tla itemogela eng ge nka kgona go ba le Bomodimo bja gagwe?

 

Ke dumela gore Jesu o be a ka se kgone go ipontšha ka botse bjo bjalo go moya wo o bego o sa thabele khutšo e phethagetšego le boikokobetšo bjo bo tseneletšego.

O be a tla gogela morago ka tšhitišo e nyenyane ya moya.

Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba moya o be o ikwa o e-na le khutšo e bile o iketlile moo e lego gore o be o sa tshwenywe ke dikotsi le dintwa tše šoro tšeo di o dikologilego, gona

ga se feela gore Jesu o be a tla ipontšha go   yena, .

eupša o be a tla latswa   khutšo e bose go yena, .

khutšo yeo e bego e sa kgone go newa ke moya wo o tshwenyegilego.

 

Tabeng yeo Jesu a ilego a ipontšha ka yona go nna, .

Ke ile ka dula ke e lebelela le go e kgahlwa, gomme ka ipotša gore:

 

"Oh! Mahlo a gagwe a mabotse gakaakang a hlwekile gakaakaa,

tšeo di phadimago ka seetša se se phadimago go feta letšatši ».

 

Lega go le bjalo, ka go se swane le seetša sa letšatši, seetša seo se tšwago Mahlong a Jesu ga se sa senya pono ya-ka. Gomme ke be nka tsepamiša mahlo a ka go letago le ntle le boiteko le ge e le bofe.

Ka mo go fapanego, mahlo a-ka a ile a hwetša matla a oketšegilego.

O ka se tloše mahlo a gago mohlolong wo wa sephiri wa botse wo e lego botala bja leratadima bjo bo fifetšego bja Barutwana ba Jesu.

 

Go lebelela Jesu go lekane

-go sepetšwa ka ntle ga motho e

- sepela ka meeding, dithoteng, dithabeng, magodimo goba sekoti se se tseneletšego sa lefase go e hwetša.

 

Go lebelela Jesu go lekane

-go fetola moya go yena, e

-go dira gore batho ba ikwe ga ke tsebe go reng ka Bomodimo bja gagwe. Ka makga a mantši se se dirile gore ke goeletša ka gore:

"Oo Jesu wa ka yo mobotse, goba ka moka ga ka, .

go tla ba bjang go thabela pono ya gago ya mahlatse ntle le motswako wa tlaišego, .

wena yo, ka metsotsong e sego kae yeo o ilego wa iponagatša go nna, o ilego wa nea   moya wa ka khutšo e kgolo kudu, .

wena yo maphoto a tlaišego, bahwelatumelo goba diteko tše di nyenyefatšago di ka kgotlelelwago;

lena bao le dulwago ke motswako wa bohloko le lethabo ka khutšo e phethagetšego   ya monagano! "

 

Ke mang yo a bego a ka bolela botse ka moka bjo bo ntšhago Sefahlego sa gagwe se se rategago.

Ponagalo ya yona e swana le lehlwa le le nago le moriti mmala wa dirosa tše dibotse. E exudes e majestic le bomodimo ba hlomphehang.

Ponagalo ya yona e laletša poifo le tlhompho, le gape go bota. Ponagalo ya yona ke

-go swana le bošweu go bapetšwa le boso, .

-go swana le bose go bapetšwa le go baba.

Tshepo yeo sebopiwa se bego se ka e hlohleletša ke moriti go tšwa letšatšing le le phadimago e lego tshepo yeo e hlohleleditšwego ke Jesu.

 

Ao! Yup!

go bota mo Jesu a go bjalago moyeng go phadima ka gare ga sebopego sa gagwe se sekgethwa, se segolo kudu, se se botho kudu.

Gomme Lerato leo le tšwago le gogela moya ka tsela yeo e sa tlogelego pelaelo ka kamogelo yeo e o fago yona.

 

Jesu ga a nyatše sebopiwa seo, .

- a gogelwa ke kgabo ye e tukago ya Lerato la gagwe, .

-o nyaka go boela Matsogong a gagwe, go sa šetšwe gore o gobogile goba o sebe gakaakang.

 

Ke eng seo re ka se bolelago gona bjale ka dibopego tša sebopego sa gagwe?

Nko ya gagwe e kgahlišago kudu e theoga ka kwano go tšwa dintshi tša gagwe tše diso. Molomo wa gagwe, le ge e le o monyenyane, o bontšha pososelo e bose.

Melomo ya gagwe yeo e nago le mmala o mohwibiduhwibidu, e sesane, e boleta e bile e na le lerato.

Ge ba bula gore ba bolele, ba nea kgopolo ya gore go tla bolelwa selo se sengwe sa bohlokwa, sa legodimong.

 

Lentšu la Gagwe le bontšha bose le go dumelelana ga Paradeise, yeo e kgonago go loya dipelo tšeo di sa kwego bohloko kudu.

Lentšu la Moratiwa wa ka le tsenelela ka bose bjo bjalo

-seo se kgomago tlhale ye nngwe le ye nngwe ya pelo ya motheeletši, gomme ka nako ye nnyane go feta yeo e nyakegago go e bolela

e thabiša moya ka ditlhaloso tša wona tše borutho le   tše di hlohleletšago.

Go a kgahliša kudu mo e lego gore menate ka moka lefaseng ga se selo, ge e bapetšwa le lentšu le tee leo le tšwago Molomong wa gagwe.

Menate ka moka ya lefase ke simulacra fela ge e bapetšwa le Lentšu la gagwe le le bose. E šoma gabotse e bile e tšweletša dimakatšo tše dikgolo.

Ge Jesu a bolela, o tšweletša ka moyeng mafelelo ao a a nyakago.

 

Ao! Yup! Molomo wa Jesu o a phadima.

Ke ya botse bjo bo phagamego ge e bolela.

Ke moka o ka bona meno a gagwe a hlwekilego le ao a leka-lekanego gabotse.

Go dipelo tšeo di mo theeletšago ka lerato, Jesu o romela moya wa Lerato leo le tšhumago mohlagase go tšwa Legodimong, leo le itetago sebete, le gotetšago le go ja.

 

Diatla tša gagwe tše boleta, tše tšhweu le tše di bonolo di botse le go feta.

Menwana ya gagwe ye e kwagalago le ye e lego pepeneneng e sepela ka bokgoni gomme ke lethabo la nnete go le bona ge e kgoma selo se itšego.

 

"Oh! O mobotse gakaakang, ka moka o mobotse, Jesu wa ka yo bose le wa mogau! Ntshwarele ge ke bolela gampe gakaakaa ka botse bja gago."

Seo ke se boletšego ga se selo ge se bapetšwa le sa kgonthe.

Ka tsela ya gaffe, ke lekile go hlaloša botse bja gago, bjoo gaešita le barongwa ba gago ba sa swanelegego e bile ba sa kgonego go bo hlalosa ka mo go lekanego.

 

E bile ka go kwa mo gokgethwa moo, go ya ka bokgoni bja ka, ke dirilego se. Ge tlhalošo ya ka e se na tumelelo ya gago, ntshwarele.

Sola go kwa mathomong, ka gobane maiteko a ka a go fokola ga a dire toka go botse bja gago, ke a tseba seo."

 

Ge nkabe e se ka taelo e lego molaleng yeo e neilwego ka baka la go kwa, ruri nkabe ke se ka dumela go tsenya pampiring, .

-ka go nyenyefatšwa-, .

ditiragalo tše di makatšago tša bophelo bja ka tšeo, .

letšatši ka morago ga letšatši e ile ya ba yeo e sego e kgethegilego kudu.

Ga go pelaelo gore batho ba bangwe ba tla bonagala ba makatša.

 

Ga ke na kgetho.

Ke tla re Jesu moratiwa wa ka, .

ka morago ga go ipontšha go nna ka tsela yeo ke e   hlalositšego peleng e le yo a nago le letsogo la nngele gakaakaa, o ile a hema go tšwa molomong wa gagwe senkgiša-bose sa legodimo seo se ntlhaselago mmeleng le   moyeng.

Ka baka la go hema mo, ka nako e nyenyane go feta kamoo go ka bolelwago ka gona, o ile a nkiša le yena.

E ile ya ntšha moya wa ka karolong e nngwe le e nngwe ya mmele wa ka.

E ile ya mpha mmele o bopegilego o bonolo kudu, o phadima ka seetša se se sekilego. Ke ile ka fofa le yena ka lebelo gomme ka sepela leratadimeng le legolo.

 

Ka ge e be e le la mathomo ke itemogela tiragalo ye e makatšago, ke ile ka nagana gore, "Ka nnete Morena o tlile go nkhwetša gomme ka nnete ke tla hwa."

Ge ke ikhwetša ke se mmeleng wa ka, .

-maikutlo ao moya wa ka o bego o a kwa a be a swana le ao ke bego ke a kwa ge ke be ke le mmeleng wa ka, .

ka phapano ya gore, ge moya o kopantšwe le mmele, o lemoga maikutlo a mangwe le a mangwe ka dikwi gomme wa a fetišetša go maatla a   mmele.

 

Boemong bjo bongwe, moya o amogela maikutlo ka moka ka go lebanya. Gatee-tee o kwešiša selo se sengwe le se sengwe seo a fetago go sona

E tsenelela gaešita le dilo tše di utilwego kudu le tšeo di sa lemogegego, ka go lebanya goba ka go se lebanye, eupša e le feela ka Thatong ya Modimo.

Selo sa mathomo seo moya wa ka o ilego wa se kwa ge o etšwa mmeleng wa ka e be e le go thothomela ka poifo ge o be o latela go tšhaba ga Jesu yo ke a rategago, .

yeo e bego e fela e nkgoga ka morago ga yona ka thušo ya phefo ya legodimo.

 

A re go nna, "Ka ge o itemogetše tlaišego ye kgolo ge o amogilwe Bogona bja ka bja Pono mo e ka bago iri, bjale fofa le nna."

Ke nyaka go go homotša le go go ntšha Leratong la ka."

 

Ao! e be e le mo gobotse gakaakang gore moya wa ka o fegilwe ka polokelong ya legodimong ke na le Jesu!

Ke ile ka kwa eka ke be ke ithekgile ka yena gomme ke ntshwara ka matsogong a gagwe e le gore ke se be kgole kudu ka morago ga gagwe.

Se sengwe le se sengwe seo se bego se tlile pele ga ka, ke be ke mo kgomaretše ka go tia gore ke kgone go mo latela - ke inama go nna gomme nna ke fihlelela go yena - ge a be a ntshwara gomme a nkgoga ka mohemo wa gagwe wo boleta. Ka boripana, ke na le boemedi bjo bobotse bja seo se diregilego ka gare, eupša ga ke na mantšu a go se hlaloša.

 

Ka morago ga go dira dipotologo tše ka bogolo bjo bogolo bja legodimo  , Jesu yo a rategago wa ka, yo a hwetšago dilo tšeo a di thabelago ge a e-na le batho, .

o ile a nkiša lefelong leo go lona bokgopo le go senya leina ga batho di bego di tsepame.

 

Ao! kamoo ponagalo ya Jesu yo ke a rategago e fetogilego ka gona.

A go baba gakaakang mo go ilego gwa aparela Pelo ya gagwe yeo e nago le kwelobohloko! Ka go hlaka mo ke bego ke se ka ka ka itemogela gona pele, ke ile ka mmona a tlaišwa mo go šiišago. Pelo ya gagwe ye e rategago e ile ya tšwelela go nna bjalo ka ya monna yo a hwago, .

go ntšha moya ka letšhogo le le feteletšego.

 

Ge ke mmona a le boemong bjo bjo bohloko, ka mmotša gore:

"Jesu wa ka yo a rategago, o fetogile bjang! O swana le monna yo a hwago. Ithekge ka nna gomme o ntumelele go tšea karolo tlaišegong ya gago."

Pelo ya ka ga e kgone go go bona o tlaišega kudu gakaakaa."

 

Ka se, go hwetša mohemo o monyenyane, .

Jesu o ile a mpotša gore  : .

"Ee, moratiwa wa ka, lokologile gore o nthate. Ga ke sa kgona go ganetša."

Ge a mpotša se, a nkgatelela ka mo go tseneletšego kudu go yena, gomme a bea melomo ya gagwe molomong wa ka, a tšhollela ka go nna go baba ga legadima:

Ke ile ka ikwa eka ke hlabilwe ke dithipa tše mmalwa, dihlogo tša marumo, mesebe, ditlhaba le ditšhoša tšeo, ka go latelana, di ilego tša tsenelela moyeng wa ka.

 

Ge ke be ke nweletše tlaišegong ye e feteletšego, Jesu yo a rategago o ile a bušetša moya wa-ka mmeleng wa-ka gomme a nyamelela.

Ke mang yo a bego a ka hlalosa tlhokofatšo e boifišago yeo ka morago e ilego ya tšea mmele wa-ka! Ke Jesu fela yo a bego a kgona go dira tlhalošo ye, yena yo, nako le nako ge a be a fetišetša tlaišego go nna, ke moka a e nolofatša. Batho mo lefaseng ga se feela gore ba ka se kgone go itemogela tlaišego e bjalo, eupša ba ka se kgone le go nagana ka botebo bja yona.

 

Go sekaseka kanegelo ya moya wa ka

moya woo wa modiidi le wa go nyama woo gantši o ilego wa ekiša Jesu wa wona yo a rategago, motho a ka nagana gore lehu le  ile la  nkwera.

Gaešita le ge ke be ke sa swanelwe ke go hwa ka nako yeo, ke be ke tseba gore lehu le be le tla tla kgaufsinyane. O tla tla ka nako ya gagwe gomme a ka se sa ntshega.

Go e na le moo, ke tla ba nna ke tlago go mo kwera ka go re:

"Ke boledišane le wena gantši; ke go kgomile bonyenyane makga a dikete tše lekgolo. Ke sa tšwa go lekantšha sekoro le wena!"

 

Ke bolela se ka gobane, ka makga a mantši, nkabe ke tlogile lefaseng le ge nkabe e se ka Jesu, yoo, ka morago ga go fetišetša ka go lebanya ditlaišego tše šoro go moya wa-ka, .

o ile a ntsoša bahung

- go nkgogela kgauswi le Pelo ya gagwe yeo go nna e lego bophelo, goba go sego bjalo

- go ntšea ka matsogong a gagwe ao e lego maatla go nna, goba

- go tšhela go tšwa Molomong wa gagwe go nna elixir ye bose kudu.

 

Gomme ka ge ditlaišego tšeo di fetišetšwago thwii go moya wa ka di šiiša go feta tšeo di fetišetšwago mmeleng wa ka, ruri nkabe ke ile ka hwa gantši ge nkabe e se ka Jesu yo yo a makatšago.

 

Ge Jesu a bona gore ke fihla mellwaneng ya ka, ke gore, gore ke be ke se sa kgona go kgotlelela ditlaišego tša ka "ka tlhago", o ile a nthuša gore ke se ineele.

 

Ka dinako tše dingwe o be a e dira ka go lebanya (6), ka dinako tše dingwe o be a hlohleletša moipolelo wa-ka gore a ntsoše ka pela. Tabeng ye, ditlaišego tša ka, tšeo di phetšego ka go kwa, di fokotšegile ka tsela e itšego, eupša e sego go swana le ge Jesu a be a šoma ka go lebanya.

 

Jesu o be a nyaka go boledišana le nna ka tlaišego e feteletšego.

O ile a tšea moya wa ka mmeleng wa ka, a o tšea le yena, gomme a mpontšha dibe tše dintši tšeo di dirilwego ka go roga Charity, goba dibe tše dingwe.

 

Go ya ka pono ya-ka, go ya ka ditla-morago tšeo ke ilego ka di kwa go nna, .

Nka bolela ka polokego gore   sebe sa go se botege   ke

Gore

- yo a kgopišago Pelo ya Jesu kudu, .

- e leng e etsa hore e baba ka ho fetisisa.

 

Ka mohlala, ka nako e nngwe ge Jesu a be a ntšhela karolo e nyenyane ya go baba ga gagwe, .

Ke ile ka kwa eka ke metša selo se itšego

- go nkga gampe, .

- purulent le

-galaka,

yeo e ilego ya tsenelela ka mpeng ya-ka gomme ya mpha moya o šišimišago.

Nkabe ke ile ka idibala ge nkabe ke se ka nwa dijo tše itšego ka pela go dira gore ke hlatše taba ye ya purulent.

 

Motho a ka nagana gore se se ile sa ntiragalela feela ge Jesu a be a mpontšha bokgopo bjo bo dirilwego ke bao ba tšewago e le badiradibe ba bagolo.

 

Eupša Jesu wa-ka yo botho ka mo go kgethegilego o ile a nkgogela   dikerekeng.

moo a ilego a kgopišwa.

Pelo ya Gagwe e ile ya gobala ke dilo tše di swanago tše kgethwa eupša e le tša bofora: mohlala, .

- dithapelo tše di se nago selo tšeo di dirilwego ke batho bao ba itirago eka ba gaugela, .

-goba mokgwa wa boineelo bja go itira baloki.

Batho bao ba akaretšwago ba be ba bonagala ba nea Jesu wa-ka mo gontši go lebana le sefahlego go e na le tlhompho.

 

Ee, ditiro tše tše di bolailwego gampe di dirile gore Pelo ye e be ye kgethwa kudu, ye e hlwekilego kudu le ye e otlologilego kudu, e nyema moko. O ile a mpontšha tlaišego ya gagwe ka makga a mmalwa, a re:

"Morwedi wa ka, lebelela ditlolo le maroga ao ke a dirago,

-le mafelong a makgethwa, batho ba bangwe bao ba rego ba a ineela. Batho ba ga ba na bana, le ge ba amogela disakramente. Ba tšwa ka kerekeng ba na le maru go e na le go hlwekišwa

Ga ba šegofatšwe ke nna."

 

O ile a mpontšha gape le batho bao ba dirago dikopano tša dihlabelo.

Ka mohlala, moperisita yo a ketekago Sehlabelo se Sekgethwa sa mmisa

ka baka la   mokgwa, .

ka kgahlego ya dilo tše di bonagalago e

boemong bja sebe se se hwago (Ke a thothomela ge ke e bolela   ).

 

Ka dinako tše dingwe Jesu o be a mpontšha ditiragalo tšeo di bego di le bohloko kudu bakeng sa Pelo ya Gagwe moo e ilego ya nyakile e wela bohlokong.

 

Ka mohlala, ge moperisita yo a be a ja Mohlaselwa, Jesu o ile a gapeletšega go se go ye kae go tlogela pelo ya gagwe ka moka e šilafetše ka masetla-pelo a moya.

Gomme   ge, ka mantšu a matla a boineelo  , .

-Jesu o ile a swanelwa ke go bitšwa go fologa Legodimong gore a be motho ka gare ga madira, .

o be a šišinywa ke moamogedi yo a bego a sešo   a kgethagatšwa, .

ka gobane e swerwe ke diatla tše di sa hlwekago le tše di sa hlwekago.

 

Lega go le bjalo, ka ntle le go betha leihlo, ka matla ao a mo filwego ke Modimo, moperisita yo o ile a dira gore Jesu a theošetše madireng.

E le gore a se ke a roba kholofetšo ya gagwe, Jesu o ile a ba motho ka gare ga lešaba le.

-yeo pele e bego e ntšha go bola ga ditšhila, e

- bao morago ga moo a ilego a šišimiša madi ao a bakilwego ke deicide.

E be e le e kwešago bohloko gakaakang boemo bja sakramente bjoo ka nako yeo Jesu a ilego a tšwelela go nna.O be a bonagala a nyaka go tšhaba diatleng tšeo tše di sa swanelegego.

Eupša, ka kholofetšo ya gagwe, o ile a gapeletšega go dula.

- ho fihlela sebopeho sa bohobe le veine e jewa ke mpa

-yeo, tabeng ye, e bego e le yeo go yena e bego e nyema moko le go feta diatla tšeo di sa swanelegego

yo a bego a šetše a mo kgomile ka makga a mmalwa.

 

Ge madira a makgethwa a fedile ka tsela yeo, Jesu a tla go nna a ngongorega.

"Ao! Morwedi wa ka, e re ke go tšhele go se nene ga go baba ga ka. Ga ke sa kgona go e swara."

Kgaugela boemo bja ka bjo bo fetogilego bjo bohloko kudu! Eba le kgotlelelo re tlaišegeng go se nene mmogo ".

 

Ka araba ka re:

"Morena, ke ikemišeditše go tlaišega le wena. Ee, ge nka fiwa bokgoni bja go kgotlelela go baba ga gago ka moka, ke be ke tla e dira ka go rata, ka tsela yeo e tlago go go bona o tlaišega."

 

Ke moka Jesu a tšhollela go tšwa Molomong wa gagwe karolo ya go baba yeo ke bego nka e rwala, gomme a re go nna:

"Morwedi wa ka, seo ke go tšheletšego sona ga se selo, eupša ke sohle seo o ka se amogelago."

Ruri ke duma ge nkabe meoya e mengwe e mentši e be e ikemišeditše go itirela boikgafo bakeng sa lerato la-ka!

Ga se gore nka se kgone go tšhela go bona go baba ka moka mo Pelo ya ka e nago le gona.

Ke ka fao nka thabelago lerato la go dirišana le la botho la bana ba ka  ».

 

Mantšu a ka se hlaloše go baba mo Jesu a go tšholletšego go nna

Go tsentšwe mpholo

go nyema moko   e

go phagamiša pelo ka go   bola ga yona.

 

Gaešita le ge ke ile ka leka selo se sengwe le se sengwe go e thibela, mpa ya-ka e ile ya gana go e amogela. Tšhušumetšo e matla e ile ya dira gore e rotoge mometšong wa-ka.

Eupša ka baka la lerato la ka go Jesu, le ka thekgo ya mogau wa gagwe, ga se ka mo gana.

 

Ke mang yo a bego a ka hlalosa tlaišego yeo go tšhologa mo le Jesu go ilego gwa ntlišetša yona! Di be di le tše dintši kudu moo e lego gore ge nkabe ke se ka thekgwa, go matlafatšwa le go matlafatšwa ke yena, ruri nkabe ke bile mohlaselwa wa lehu ka makga a mantši.

Jesu o ile a ntšhela feela karolo e nyenyane ya go baba mo a bego a e rwele.

 

Ka tlwaelo sebopiwa se ka se kgone go tliša go baba goba bose bjo bontši go swana le ka makga a mantši Jesu wa ka yo botho kudu a ilego a ntšhela ka go nna.

Ke yena a nnoši yo a rwelego le go kgotlelela go baba mo go bakwago ke sebe. Ke be ke dutše ke e-na le kgopolo ye: sebe se sebe e bile se a   senya!

 

Ge e ba dibopiwa ka moka di be di ka kwa le go lemoga mafelelo a mpholo le a babago a sebe, di be di tla phema sebe bjalo ka ge eka ke phoofolo e šiišago yeo e tšwago diheleng!

 

Go kwa go ile gwa ntira gore ke hlalose ditiragalo tše dingwe tše bohloko tšeo Jesu wa-ka yo botho ka mehla a ilego a ntira gore ke itemogele e le gore ke kgone go tšea karolo ditlaišegong tša gagwe.

Ka gona nka se hlokomologe gore o ile a mpontšha gape le ditiragalo tše di homotšago tšeo di ilego tša goketša pelo ya-ka.

 

Nako le nako o be a ntumelela go bona baperisita ba ba lokilego le ba bakgethwa bao ka phišego le boikokobetšo ba bego ba keteka diphiri tša tumelo.

Ge ke bona ditiragalo tše, gantši kudu ke be ke ikwa ke buduletšwe go bolela go Jesu yo ke a rategago ka pelo yeo e tletšego lerato gore:

 

Bodiredi bja moperisita yo seriti se se se phagamego se filwego ke bjo bo phagamego gakaakang, bjo bogolo, bjo bobotse kudu le bjo bo phagamego.

-e sego fela go swarega go go dikologa, .

-eupša go itira sehlabelo go Tatago yo a sa Felego

bjalo ka mohlaselwa wa poelano, lerato le khutšo ".

 

Ke ile ka ikhomotša ka go bona, ke nnoši, goba kgauswi le Jesu, moperisita yo mokgethwa yo a bego a keteka mmisa. Ka Jesu ka go yena, monyakišiši o be a bonagala go nna e le monna yo a fetogilego.

Go ile gwa ba gwa bonagala go nna gore ke Jesu ka boyena yo a ilego a keteka Sehlabelo sa Modimo legatong la gagwe.

E be e le e segišago ka mo go feteletšego

- kwa Jesu a bala dithapelo tsa Mmisa ka tlotso e tshwanang, .

- bona a fallela le ho phetha mokete o halalelang ka seriti se lekanang.

 

Se se ile sa tsoša ka go nna go kgahlwa kudu ke bodiredi bjo bjalo bjo bo phagamego le bjo bokgethwa.

Ga ke tsebe gore ke dikgaugelo tše kae tšeo ke di hweditšego ge ke bona Mmisa o ketekwa ka tlhokomelo le boineelo bjo bogolo gakaakaa.

 

Ke dibone tše dingwe tše kae tša Modimo tšeo ke bilego le tšona tšeo nka ratago go di feta ka setu.

 

Eupša ka ge go kwa go ntaela gomme ge ke ngwala, Jesu gantši o nkgoboša ka baka la go tšwafa ga-ka goba ka gobane ke nyaka go tlogela dilo, ke tla dumelelana le seo.

Ka go bea kholofelo ya ka ka moka go yena, ke nyaka go mmotša gore:

 

"Re swanetše go ba le go se fele pelo gakaakang go wena, Jesu wa ka yo botse. Ke tla go kgotsofatša, Lerato la ka le le bose."

Eupša ka ge ke ikwa ke sa swanelege e bile ke sa kgone go bolela ka diphiri tše bjalo tše di tseneletšego, tše di phagamego le tše di phagamišago, ke tla dira bjalo ka kgodišego e kgolo thušong ya mogau wa gago wa Modimo ".

 

Ge ke dutše ke boloka ka kelohloko Sehlabelo sa Modimo, .

Jesu o ile a ntira gore ke kwešiše gore Mmisa o akaretša diphiri ka moka tša bodumedi bja rena.

 

Bolela ka setu le pelo, ka lerato le sa feleng la Modimo.

Gape o bolela le rena ka Topollo ya rena ka go re dira gore re gopole ditlaišego tšeo Jesu a di kgotleletšego bakeng sa rena.

 

Mmisa o re dira gore re kwešiše gore, re sa kgotsofatšwe ke go re hwetše gatee Sefapanong,   Jesu o nyaka, .

- ka Lerato la gagwe le legolo, .

-  go phatlalala ka go rena le go tšwetša pele Boemo bja gagwe bja Mohlaselwa ka Selalelo se Sekgethwa.

 

Jesu o dirile gore le nna ke kwešiše   se

Mmisa le   Selalelo se Sekgethwa

- ke kgopotšo e sa felego ya lehu la gagwe le tsogo ya gagwe, .

-tšeo di re fago pheko ye e phethagetšego ya bophelo bja rena bja go hwa e

-tšeo di re botšago gore mebele ya rena, .

yo a tlago go phatloga gomme a fetošwa molora ka lehu, o tla tsoga gape bakeng sa bophelo bjo bo sa felego ka letšatši la bofelo.

 

Ba botse, e tla ba bakeng sa letago.

Go batho ba babe, e tla ba tlhokofatšo.

Bao ba sa kago ba phela le Kriste ba ka se tsošwe ka yena.

 

Batho  ba ba lokilego bao ba bilego kgaufsi le yena nakong ya bophelo bja bona ba tla ba le tsogo e swanago le ya gagwe.

 

E ile ya ntira gore ke kwešiše gore selo seo se homotšago kudu ka Sehlabelo se Sekgethwa sa Mmisa ke   Jesu yo a bonwago tsogong ya gagwe  .

 

Se se phagametše sephiri le ge e le sefe se sengwe sa bodumedi bja rena bjo bokgethwa.

 

Go swana   le phišego ya gagwe le lehu,   tsogo ya gagwe   e mpshafatšwa ka tsela ya sephiri dialetareng tša rena ge mmisa o ketekwa.

 

Ka tlase ga seširo sa senkgwa sa sakramente, .

Jesu o ineela go dikgokagano gore e be modirišani wa bona nakong ya leeto la bodumedi la bophelo bja bona bja go hwa.

Ka mogau wa sefuba sa Boraro bo Bokgethwa, .

o fa bophelo bjo bo swarelelago ka mehla go bao ba tšeago karolo, mmele le moya, sakramenteng ya Selalelo.

 

Diphiri tše di tseneletšego kudu moo e   lego gore re tla kgona go di kwešiša ka botlalo feela bophelong bja rena bjo bo sa hwego.

 

Le ge go le bjalo, gona bjale, ka sakramenteng, Jesu o re fa ka ditsela tše ntši - tšeo di nyakilego di bonagala - tatso ya seo a tlago re fa sona Legodimong.

 

Mmisa   o re fa   go naganišiša

-Bophelo,

-phišego,

-Lehu le

- tsogo ya Jesu.

 

Botho bja Kreste, .

- ka diphetogo tša bophelo bja gagwe bja lefaseng, .

-e fihleletšwe mo mengwageng ye masometharo-tharo.

 

Eupša,   Mmiseng, .

- ka tsela ya sephiri e

-ka nako e kopana, .

e mpshafatšwa boemong bja go fedišwa ga mehuta ya sakramente.

 

Mehuta ye e na le Jesu boemong bja Mohlaselwa

ya Lebelo   e

ya lerato la   poelano , .

go fihlela di jewa ke motho wa motho.

 

Ka morago ga tšhomišo ye, .

- go ba gona ga sakramente ga Jesu ga go sa le gona pelong. Jesu o boela popelong ya Tatagwe, .

go no swana le ge a dirile ge a tsoga bahung.

 

Sakramenteng sa Selalelo, .

Jesu o re gopotša gore mebele ya rena e tla tsošwa letagong.

 

Bjalo ka ge Jesu a boela sehubeng sa Tate ge go ba gona ga gagwe sakramente go fela, le gona

Re tla feta go ya bodulong bja rena bjo bo sa felego sehubeng sa Tate ge re kgaotša go ba gona ka bophelo bja rena bja bjale bja lefaseng.

 

Mmele wa rena, go swana le go ba gona ga sakramente ga Jesu ka morago ga go phethwa ga moamogedi, o tla bonagala o se sa le gona.

 

Eupša,   ka letšatši la Tsogo ya legohle  , .

- bakeng sa mohlolo o mogolo wa Matla-ohle a Kgethwa, .

-tla boa bophelong le, .

- e kopane le moya wa rona, e tla thabela lethabo le sa feleng la Modimo.

 

Ba bangwe, ka mo go fapanego, ba tla furalela Modimo gore ba fete ditlhokofatšo tše šoro le tša ka mo go sa felego.

 

Sehlabelo sa Mmisa se tšweletša ditlamorago tše di makatšago, tše di kwagalago le tše di phadimago.

Ka gona, ke ka baka la’ng Bakriste ba holwa ganyenyane gakaakaa? Gobane moya wo o ratago Modimo, .

na go ka ba le selo le ge e le sefe se se homotšago le se se holago kudu?

 

Sakramente

- e fepa moya gore o swanelwe ke Legodimo, e

- e fa mmele tokelo ya go thabišwa ka Thato ya Modimo ye e sa felego.

 

Ka   letšatši le legolo le la tsogo ya mebele  , .

- ketsahalo e khōlō e phahametseng tlhaho e tla etsahala, .

- e bapetšwa le seo se diregago ge, .

ka morago ga go naganišiša ka leratadima leo le tletšego dinaledi gomme letšatši le tšwelela, .

e monya seetša sa dinaledi.

 

Eupša, gaešita le ge di ka nyamelela mahlong a mmogedi, dinaledi di boloka seetša sa tšona gomme di dula di le gona.

 

Go swana le dinaledi, meoya, .

- e kgobokeditšwe bakeng sa kahlolo ya mafelelo moeding wa Josafate, .

-tla bona meoya e meng.

 

Seetša seo se hweditšwego le go boledišana ka

- Sehlabelo se Halalelang ka ho fetisisa e

- sakramente ya Lerato

e tla bonagala moyeng o mongwe le o mongwe.

 

Eupša ge Jesu, Letšatši la toka, a tšwelela, .

- e tla monya meoya yohle e halalelang ka ho yona. e tla di dumelela go dula di le gona, .

sesa mawatleng a magolo a dika tša Modimo.

 

Gomme go tla direga eng ka meoya yeo e amogilwego Seetša se sa Modimo?

Ge nkabe ke nyaka go araba potšišo ye, nka ngwala nako ye telele. Ge Morena a rata, ke tla beela potšišo ye bakeng sa   tiragalo e nngwe.

 

Jesu o ile a ntira gore ke kwešiše

-gore mebele yeo e tlago kopanywa gape le meoya ya yona yeo e phadimago ka seetša, e tla kopana ka mo go sa felego le Modimo.

Eupša meoya yeo e ka se bego le seetša

ka gobane ba be ba sa nyake go tšea karolo Sehlabelong se Sekgethwa le Sakramenteng sa Lerato, ba tla lahlelwa bodibeng bja leswiswi.

 

Gomme, ka lebaka la go hloka tebogo ga bona mo go dirilwego ka boithaopo kgahlanong le Monei yo Mogolo, ba tla fetoga makgoba a Lusifa, kgošana ya leswiswi. Ba tla tlaišwa ka mo go sa felego ke go itshola mo go šiišago.

 

Ka baka la dikgaugelo tše dintši tšeo Jesu a bego a fela a mpha tšona, .

Ke be ke tletše kganyogo e kgethwa ya go dula ke kopane le   yena, .

go akaretša le ge moya wa ka o tloga mmeleng wa ka   e

gore Jesu o mphile bohloko bjo bogolo bja go tlaišega ka baka la bao ba hlokago   tebogo

bakeng sa Sehlabelo se Halalelang sa Mmisa   e

bakeng sa sakramente   ya Lerato.

Ge e le Jesu, gantši o be a nkgopotša kholofetšo ya gagwe e bose.

yeo ke šetšego ke boletše ka   yona ka lenyalo la sephiri leo   a bego a nyaka go le phetha le nna.

 

Gomme gantši ke be ke mo rapela ka kgopolo ye ke re:

"Oo molekane yo bose kudu, akgofa o se ke wa diegiša kopano ya ka ya kgauswi le wena. Na ga o bone gore ga ke sa kgona go leta?"

Re ka kopana le ditlemo tše di sa aroganywego tša lerato e le gore go se be le motho yo a re aroganyago, gaešita le ka motsotswana! "

 

Jesu  , yo a bego a e-na le kganyogo e kgolo ka go nna ya lenyalo le la sephiri,   o ile a re go nna  :

 

"Se sengwe le se sengwe sa lefase se swanetše go ganwa. Se sengwe le se sengwe! Se sengwe le se sengwe!

Le gona e sego feela   pelo ya gago, eupša le mmele wa gago  .

Ga o tsebe gore moriti o monyenyane wa lefase o ka ba kotsi bjang. Ke lepheko le matla go Lerato la ka.

 

Ka mantšu a ke ile ka ba le sebete gomme ka mmotša ka kgapeletšo gore:

"Morena wa ka, na go bonala eka ke sa na le selo seo nka se tlošago go nna, pele ke thabišwa ke Wena ka botlalo?"

Ke ka baka la’ng o sa mpotše gore ke eng?

O a tseba gore ke ikemišeditše go dira se sengwe le se sengwe seo o se nyakago."

 

Bjalo ka ge ke boletše, ke ile ka amogela mahlasedi a seetša go tšwa go Jesu.

ka fao ke ile ka lemoga gore o be a bolela palamonwana ya gauta yeo e nago le seswantšho sa gagwe sa sefapano godimo ga yona yeo ke bego ke e apara monwaneng wa ka.

 

Ke ile ka mmotša gore:

"Oho Molekane yo Mokgethwa, ke ikemišeditše go e tloša monwaneng ge o rata."

 

O re  : .

"Tseba gore ke tla go fa palamonwana ye bohlokwa le ye botse kudu, yeo go yona go tlago go betlwa Seswantšho sa ka."

E tla phela, e le gore nako le nako ge o e lebelela, mesebe e mefsa ya lerato e tla tsena pelong ya gago.

Palamonwana ya gago ga e sa nyakega bjale."

 

Ka gona

- kgotsofetse go feta le ge e le neng pele, e

-ka ge ke be ke se na lerato la palamonwana, ke ile ka e tloša monwaneng ka pela

boletše:

"Molekane yo mokgethwa, bjale ka ge ke go kgahlile, .

-Mpotše ge e ba go sa na le selo ka go nna

-yeo e ka bago tšhitišo go kopano ya rena ya go ya go ile le yeo e sa fedišwego. "

Ka morago ga go leta nako e telele a tlala

- ditokisetso tse hlokolosi e

- matšeliso a phahameng, ntle le tlaišego, .

mafelelong letšatši leo ke le hlologetšwego la kopano ya ka ya sephiri le Jesu, Molekane yo a rategago wa moya wa ka, le itlhagišitše.

 

Bjalo ka ge ke gopola gabotse, go be go šetše matšatši a mmalwa pele ga monyanya wa Bohlweki bja Kgarebe ye e Hlogonolofetšego. (7) .

 

Bošegong bja pele ga moo, Jesu wa-ka yo botho o be a e-na le lerato ka mo go kgethegilego e bile a thabile.

 

O ile a bolela ka sephiri se segolo go feta ka mo go tlwaelegilego.

O ile a tšea pelo ya ka ka Matsogong a gagwe gomme a e lebelela gape le gape. Ka morago ga go feta go yona gabotse kudu, o ile a e tloša lerole gomme a e bušetša legatong la yona.

Ka gona o ile a tliša seaparo se sebotse kudu, seo se bego se bonagala se dirilwe ka gauta e botse yeo e nago le mebala e sa swanego. Ke e beile.

O ile a tšea mabenyabje a mabedi a bohlokwa, e lego masale, a a tsenya ditsebeng tša ka. O ile a kgabiša molala le matsogo a-ka ka sefaha le dipalamonwana tšeo di dirilwego ka mabenyabje a bohlokwa.

O beile mphapahlogo o mogolo hlogong ya ka, o apešitšwe ka mabenyabje a phadimago.

 

Morago ga

go be go bonagala go nna gore mabenyabje a be a dira modumo o mobotse gakaakaa moo go bego go bonagala a bolela.

-Botle, Matla, Botle, .

-ya Botho le Bogodimo bja Modimo, .

- gammogo le ya mekgwa ka moka ye mebotse ya Botho bja Jesu, Molekane wa ka.

 

Go be go ka se kgonege go hlalosa seo ke se kwelego

mola moya wa ka o be o sesa lewatleng la dikhomotšo.

 

Ge a be a bea lešela phatleng  , a re go nna  :

"Mosadi yo bose kudu, mphapahlogo wo wo o go kgabišago hlogo o filwe ke nna gore go se be le selo seo se hlaelelago go go dira gore o swanelwe ke go ba mosadi wa ka."

O tla e bušetša go nna ka morago ga lenyalo la rena.

Ke tla e bušetša go wena Legodimong, ka morago ga lehu la gago ».

 

Mafelelong, Jesu o ile a tliša seširo seo a ilego a nkhurumela ka sona go tloga hlogong go fihla maotong.

 

Ka seaparo se sa bohlokwa, .

-Ke fetogile yo a naganago kudu, .

- go naganišiša ka bodiidi bja motho wa ka le ka tlhalošo ya mokgabišo wo mongwe le wo mongwe wo a bego a o kgabišitše ka nna bošegong bja pele ga lenyalo la rena la sephiri.

Nka bolela gore le ka mohla bophelong bja-ka ga se ka ka ka ikwa ke le boemong bjo bjalo bjo bo feteletšego.

E ile ya ntira gore ke ikwe boima bjo bogolo bjoo Modimo a ka bo neago sebopiwa seo se lebelelwago e le moratiwa wa sona.

 

Ao! ke maikwelo a makatšago gakaakang ao a bego a dula monaganong wa-ka.

Go e na le go kwa go phagama ga seo Jesu a bego a sa tšwa go ntira sona, ke ile ka ikwa se se fapanego.

 

Ke ile ka ikwa ke nyamile ka tsela yeo e ilego ya dira gore ke dumele

-gore ke be ke hlakahlakane, gomme

-gore ke be ke hwile.

Eupša, boemong bjo bja go fedišwa, ke retologile go Jesu yo ke a rategago.

 

Ka kgakanego ya ka e kgolo, .

Ke be ke sa kgolwe gore ke Modimo yo a bego a kgabišitše bahlanka ba gagwe ba banyenyane ka mabenyabje a mantši gakaakaa a bohlokwa.

Go be go bonagala go sa lokela go nna

-yo a sa kago a mpha feela seaparo se se bjalo, .

-eupša seo se sa dutše se le gona le go feta selo se sengwe le se sengwe, .

a Modimo o ile a dira bjalo ka mohlanka wa monyadiwa yo a mo kgethilego, Modimo yo sebopiwa se sengwe le se sengwe se mo kwago se senyenyane sa dipontšho tša sona. Ka gona ka mo kgopela gore a nkgaugele le gore a ntebalele.

 

Ge e le tlhalošo ya dikarolo tše di fapa-fapanego tša seaparo sa-ka, tšeo di lebelelwago e nngwe le e nngwe ka thoko, ke a di hlokomologa, ka ge ke gopola mo gonyenyane kudu ka se gona bjale, ka morago ga nywaga e mentši gakaakaa.

 

Ke no re seširo seo Jesu a se beilego hlogong gomme sa wela maotong a ka se ile sa tšhoša batemona bao ba bego ba lebeletše go bona seo Jesu a se dirago godimo ga motho wa ka.

 

Eupša gateetee ge ba mpona ke apere ka tsela ye, .

- ba be ba tšhogile e bile ba tšhogile kudu moo ba ilego ba se be le sebete sa go batamela goba go ntlhokofatša.

-Ba be ba lahlegetšwe ke sebete sa bona ka moka le go se šetše.

 

Mo ke boeletša refrain ya ka ya ka mehla ke re ke hwetša go le thata go bea pampiring seo se diregilego magareng ga ka le Jesu.Ke kgona go fenya dihlong tša ka fela ka gobane ke nyaka go ba yo a kwago.

 

Ke akaretša kanegelo ya ka ka go re

-gore ka go phafoga ga Monyanya wa Bohlweki bja Kgarebe e Kgethwa Maria,

Nna, motho wa modiidi, ke be ke kgahlwa ke Jesu wa-ka yo botse, yo a ilego a tšhoša batemona ka mo go feletšego.

 

Ba tšhaba, gomme barongwa ba Modimo ba tla ka tlhompho e sa tlwaelegago, .

e lego seo se bego se dira gore ke tšhošege bjalo ka ge eka ke dirile selo se se fošagetšego goba se se nyatšegago.

Ba ile ba batamela nna gomme ba dula ba na le nna go fihlela Jesu yo botho ya ka a boa.

 

Mesong e latelago, .

Jesu,   ka bogolo bja gagwe ka moka le ka sekgatlhi le bose bjo bo sa tlwaelegago, o ile a tla go nna, .

ka sehlopha sa Kgarebe Maria e Hlogonolofetseng le Mohalaledi Catherine (8).

 

Jesu o ile a kgopela barongwa gore ba opele sefela sa legodimong le se sebotse. Ge ba dutše ba opela, Mokgethwa Catherine o ile a nkgothatša ka bonolo.

O ile a ntshwara ka seatla e le gore Jesu a kgone go bea palamonwana ya bohlokwa ya lenyalo monwaneng wa ka.

Gomme, ka botse bjo bo sa bolelwego, Jesu o ile a nkgokarela le go nkatla ka makga a mmalwa. Mma, Kgarebe Maria yo a Hlogonolofetšego, le yena o dirile seo.

Ke ile ka ba gona poledišanong ya legodimong yeo go yona Jesu a ilego a bolela ka kgogedi ya lerato leo a bego a e-na le lona go nna.

Ka lehlakoreng la ka, ke nweletše kgakanego e kgolo bakeng sa go hloka mohola ga lerato la ka go yena, ke ile ka re go yena: "Jesu, ke a go rata! Ke a go rata! O a tseba kamoo ke go ratago ka gona!"

 

Kgarebe ye e Hlogonolofetšego e boletše le nna ka mogau wo o sa tlwaelegago wo Jesu, Molekane wa ka yo botho, .

o ile a ntumelela gomme a nkgothaletša gore ke fetoše lerato le boleta la go ratana.

 

Jesu, Molekane wa ka, o mphile melao e mefsa ya bophelo

e le gore ke kgone go phela ke kopane kudu le yena le go mo latela kgaufsi kudu.

 

Go nna, melao ye ga e bonolo go e hlalosa ka tsela ya setegeniki.

Ka motheo wa bona le mokgweng wa bona wa letšatši le letšatši, ka mogau wa Modimo, ga se nke ka ba tshela.

Ke tše:

 

Ke swanetše go ba le go arogana mo go feletšego bakeng sa tlholo ka moka, go akaretša le nna ka noši  . Ke swanetše go phela ka go lebala mo go phethagetšego ga se sengwe le se sengwe, gore ka gare ga ka go tsepame feela go   Jesu.

 

Gomme ke swanetše go e dira ka lerato le le phelago le le le thuthumelago go yena, .

e le gore

thabile ka   ditiro tša ka, .

 ka hwetša bodulo bja sa ruri pelong ya-ka  .

O ile a mpotša gore, ka ntle le yena, nka se tsoge ke kgomaretše motho le ge e le ofe, gaešita le nna.

 

Dikgopotšo tša ka tša se sengwe le se sengwe le se sengwe le se sengwe di swanetše go tsošwa fela go yena, ka ge dibopiwa ka moka di hwetšwa go yena fela.

Go fihlelela se, go a nyakega

- ka mehla dira ka go se kgomege mo go kgethwa e

- hlokomologa se sengwe le se sengwe seo se diregago go go dikologa.

 

Ka mehla ke swanetše go dira ka go loka le go ba bonolo, se sengwe le se sengwe seo se ntiragalelago go tšwa go dibopiwa.

Ge, ka dinako tše dingwe, .

Ke be ke sa   itlwaetše dilo tše, .

Jesu wa ka yo bose o ile a nkgoboša o šoro, a mpotša gore:

 

"Ntle le ge o ka fihla go detachment yeo e šomago gabotse le yeo e nago le maikutlo, o ka se beeletšwe ka botlalo Seetšeng sa ka."

Ge e ba, ka mo go fapanego, o ka itlhobola selo se sengwe le se sengwe mo lefaseng, o tla swana le kristale e bonagalago gabotse.

seo se dumelelago go tlala ga seetša go feta. Ka go rialo Bomodimo bja ka, bjo e lego Seetša, bo tla go tsenelela ».

 

Ke swanetše go ikarola go nna gomme ke phele ke nnoši le ka mo go feletšego go   Jesu.

Ke swanetše go ba šedi gore ke apare moya wa kgonthe wa tumelo.

 

Ka moya wo wa tumelo ke tla kgona go hwetša tsela

-itsebe le go ipelaela, .

-lemoga gore, ke nnoši, ke lokile ka lefeela, .

-go hwetša ditsela tša go tseba Jesu gakaone, e

- ba le ho feta boitshepo.

 

O ile a mpotša gape gore  : .

"O tla tšwa go wena gomme wa inela lewatleng le legolo la Providence ya ka, ka morago ga ge o ntsebile le wena."

 

Mosadi wa ka, ka ge ke na le lehufa, nka se go dumelele go itemogela lethabo le lenyenyane felotsoko. O swanetše go dula o le kgauswi le Molekane wa gago, pele ga gagwe, e le gore a se ke a go belaela.

 

Ka gona o tla mpha pušo e feletšego godimo ga gago, e le gore ge ke nyaka

go go phophola goba go go gokarela, goba go itlatša ka charisma, go atlana goba   lerato

goba gaešita le go lwa le wena, go go kweša bohloko, go go otla ka mo   nka kgonago.

 

Ka baka la ka, le ka tokologo e tletšego, le tla ikokobeletša selo le ge e le sefe seo ke bonago se nyakega, ka ge re swana le dihlabi le lethabo la rena.

Ga go na lebaka le lengwe ge e se go kgahliša le go kgotsofatšana, re tla ba ra ba le phadišano ya gore ke mang yo a ka kgotlelelago tlaišego kudu."

 

O ile a tšwela pele a re: “E sego thato ya gago, eupša ya ka e swanetše go phela go wena gore ke buše bjalo ka kgoši mošate wa gagwe   wa bogoši.”

Mosadi wa ka, se se swanetše go fenya ka mo go feletšego magareng ga nna le wena.

 

Go sego bjalo re tla swanelwa ke go kgotlelela go kitimela ga lerato le le sa phethagalago, leo go lona meriti e tlago go go rotogela gomme

e tla feletša ka go se loke ga tshepedišo yeo e sa fetošwago

go bahlomphegi bao ba swanetšego go fenya magareng ga nna le wena, mosadi wa ka.

 

Bohlomphegi bjo bo tla dula go wena

-ge, nako le nako, o leka go tsena lefeela la gago, ke gore

-ge o fihlelela tsebo ye e phethagetšego ya gago.

 

Ga go nyakege gore o eme fao, ka gobane ka morago ga go lemoga go se be gona ga gago, ke nyaka gore o nyamelele ka mo go feletšego ka go nna.

O swanetše go dira se sengwe le se sengwe go tsena ka Matla ao a sa Felego a Thato ya ka.

Ka baka la se o tla gogela godimo ga gago dikgaugelo ka moka tšeo o tlago go di hloka go rotogela ka go nna, go dira bjalo

- dira se sengwe le se sengwe le nna, - ntle le go šupa go wena."

 

Gomme a tšwela pele ka gore: "Nakong ye e tlago, ke nyaka gore go se sa ba le 'wena' le   'nna'. Go ka se sa ba le 'dithato' le '   dithato'."

Mantšu a a tla nyamelela gomme a tšeelwa legato ke   "re tla  ".  Se sengwe le se sengwe e tla ba   "bere".

 

Bjalo ka ge monyadiwa le ge e le ofe yo a botegago a be a tla dira, .

-o tla dira joint action le nna le

-o tla hlahla diphetho tsa lefatshe.

 

Batho ka moka bao ba lopolotšwego ka Madi a ka ba ile ba ba morwa wa ka le ngwanešo.

Gomme ka ge e le ba ka, le bona e tla ba bana le bana beno.

Le gona ka ge bontši bja bona ba ile ba hlaga gomme ba arogana, o tla ba rata bjalo ka mma wa kgonthe.

 

Ba bantši gape ga ba na hinged:

wena, go swana le nna, o tla tšea tlaišego yeo e ba swanetšego.

Ka ditshenyagalelo tša boikgafo bjo thata kudu, o tla leka go di tliša lefelong le le šireletšegilego. O imetšwe ka mohola wa ditlaišego tša gago gomme o nošetšwa ka madi a gago le a ka, o tla di iša Pelong ya ka.

Ge tate a ba bona, .

-ga se feela gore o tla ba le kgaugelo le go lebalela, eupša, .

- ge ba itshola bjalo ka lehodu le lebotse, .

kgauswinyane ba tla tšea Paradeise yeo e sa felego ".

 

"Mafelelong, - go fihla bokgoleng bjoo o ikarolago go tšohle tšeo e sego tša ka ka botlalo, .

- o tla inela kudu le go feta ka Thatong ya ka ye e feletšego.

 

Ka fao, ka lebaka la tsebo ya Essence ya ka

-gore letšatši le letšatši le tla phela ka go lena,

- o tla hwetša botlalo bja Lerato la ka.

Go tsenya lerato la gago ka moka le bohlale bja gago go yona go feta le ge e le neng pele, .

o tla hwetša dibopiwa ka moka go nna, bjalo ka seiponeng seo se bonagatšago seetša le diswantšho.

Ka go lebelela ga tee o tla ba bona ka moka gomme o tla tseba boemo bja temogo ya bona.

 

Ke moka, bjalo ka mma yo lerato le

-ka moya wa nnete wa kgaugelo, .

-ke Moya wa ka le wa Mma, .

o tla dira sehlabelo se se phagamego o itlhabela bakeng sa dibopiwa tše.

 

Sehlabelo se se tla swana le kobo yeo e tlago go khupetša bjalo ka moekiši le mosadi wa ka wa nnete le yo a botegago ".

 

Tsela ya go hlaloša dilo tše di sa lemogegego tša Lerato la Jesu yo botho wa ka yo, ka seatla se se bulegilego, le gape ka go feteletša, .

- o ile a dira konteraka ya lenyalo la gagwe la semoya le nna gomme

- o ile a mpha melao ya ka e mecha ea bophelo.

 

Ka makga a mmalwa o ile a tšea moya wa ka le yena go ya Legodimong, .

gore ke kgone go kwa meoya ye e šegofaditšwego e dula e opela difela tša letago le ditebogo go Mohlomphegi wa Kgethwa.

 

Ke ile ka naganišiša ka dikhwaere tše di fapanego tša barongwa le bakgethwa.

Ka moka ba be ba nweletše Thatong ya Modimo, ba nweletše ka go Bogolo bja gagwe.

 

Ge ke lebelela go dikologa Terone ya Modimo, ka bona

- mabone a mangata a khanyang, .

- e sa feleng e khanyang ho feta letsatsi.

 

Se se ile sa ntumelela go bona le go kwešiša

- mekgwa e mebotse ya ka gare e

- dika tša Modimo tšeo, ka motheo wa tšona, .

- di tlwaelegile go Batho ba bararo ba Bomodimo.

 

Ke ile ka kgona go e hlatha

- meoya e šegofaditšwego, .

- mmogo goba ka go latelana, .

thabela seetša se gomme o dule o thabile.

 

Le gona go sa šetšwe nywaga-kgolo e sa felego ya bosafelego, ga ba ke ba kwešiša Modimo ka mo go feletšego.

Se ke ka gobane menagano yeo e bopilwego e ka se kwešiše

Mohlomphegi, .

bogolo bjo bogolo   e

Bokgethwa bja   Modimo, .

Sephedi seo se sa hlolwago le seo se sa kwešišegego.

 

Go ya ka seo ke se bonego le seo ke ithutilego sona, le nna ke se kwešišitše

Meoya ya barongwa le e šegofaditšwego e tšea karolo mekgweng e mebotse ya Boraro botee

-ge ba hlapa ka Lesedi le.

 

Go no swana le

-ge re lebane le seetša sa letšatši ka botlalo, .

-re ruthetše, gona

-barongwa le bakgethwa pele ga Letšatši le le sa Felego la Modimo Paradeiseng, .

- di beeleditšwe ka Seetša se se sa felego gomme ka go rialo di swana le Modimo.

 

Phapano ke gore

Modimo ge e le gabotse ga a fele ka   tlhago, .

mola meoya e šegofaditšwego le ya barongwa e   lekanyeditšwe

ba tšea karolo dika tša Modimo feela go ya ka bokgoni bja bona bjo bo lekanyeditšwego.

 

Modimo, Letšatši le le sa Felego le le le sa Felego, o neela ka moka ga gagwe ntle le go tsoga a lahlegetšwe ke selo. Mola dibopiwa, tšeo ge e le gabotse e lego batšea-karolo, .

- ba tšoana le Letsatsi le sa Feleng

-feela go ya ka bogolo bjo bonyenyane kudu le bogolo bja letšatši la gago.

 

Ke ikwa ka mo go kwagalago gore selo se sengwe le se sengwe seo ke sa tšwago go se bolela ga se sa nepagala e bile ga se sa lekana.

Ka gobane seo ke ithutilego sona leetong le le le šegofaditšwego ruri se ka se kwešišwe gabotse ka mantšu a ka.

Ke na le kgopolo ya kakaretšo ya seo ke se lemogilego, eupša nka se kgone go se bolela ka mo go kwagalago.

 

Moya o tšwa mmeleng wa wona ka nako e kopana, o išwa lefelong le le le šegofaditšwego, ke moka o boela kgolegong ya mmele wa wona.

 

Ga go kgonege go bolela selo se sengwe le se sengwe seo o se bonago le seo o ithutago sona.

Phihlelo ya moya wo Modimo a e neago mohlala wa seo a nyakago gore o se kwešiše e ka bapetšwa le ya ngwana yo a sa kgothego ka thata gomme a pepentšhwa papading e kgolo.

 

E tla bolela dilo tše dintši ka dikgopolo tša gagwe.

Eupša ka ge a sa tsebe go e bolela, o a hlabja ke dihlong gomme o a homola.

 

Ge nkabe e se ka go kwa, nka rata go homola bjalo ka ngwana. Nka bolela feela bošilo ka morago ga bošilo.

Le ge go le bjalo, ke tšwela pele ka go re ke ikhweditše ke sepela le Jesu, Molekane wa ka, nageng ye ya gabo rena ye e šegofaditšwego gare ga dikhwaere tša barongwa, bakgethwa le ba šegofaditšwego.

 

Ka gore ke be ke le monyadiwa yo moswa, ka sediko, .

ba be ba re ratana le

e ile ya tšea karolo le rena lethabong la lenyalo la rena la morago bjale. Go be go bonagala eka   _ .

- bao ba bego ba lebetše dikganyogo tša bona le

-gore ba be ba kgomegile fela ka ya rena.

 

Ge   a bolela le bakgethwa  , Jesu o itše  : .

«  Ka potego ya yona go mogau wa ka, moya wo o fetogile phenyo le go makatša ga Lerato la ka».

 

Ke moka a ntsebiša   barongwa   gomme a re go bona  :

"  Bona ka fao lerato la ka go yena le fentšego se sengwe le se sengwe  ."

Ke moka a mpea sedulong sa bogoši sa letago seo a ilego a ntira gore ke swanelege.

O ile a re go nna:   "  Le ke lefelo la gago la letago gomme ga go yo a tlago go kgona go go amoga  ."

 

Ke be ke nagana gore go be go bolela gore ga ke boele lefaseng.

Eupša ka madimabe, gateetee ge ke kgodišegile ka se, ke ile ka ikhwetša ke le ka gare ga maboto a mmele wa ka.

 

Tsela ya go hlalosa morwalo wo ke ilego ka o kwa ka go swanelwa ke go dula mmeleng wa-ka gape.

Ge go bapetšwa le Legodimong, dilo ka moka mo lefaseng di be di bonagala bjalo ka ditlakala go nna.

Dilo tše di thabiša dikwi tša dibopiwa tše dingwe, eupša go nna di be di bonagala e le tše nyamišago.

 

Batho bao ba rategago go nna e

- yeo ke nago le go ela hloko kudu, .

-yo ke ilego ka fetša nako e ntši le yena ke le dipoledišanong tše botho le tše di nago le maitshwaro, bjale di be di bonagala di tena e bile di sa kgahliše.

 

Lega go le bjalo, ge ke be ke di lebelela e le diponagalo tša Modimo, .

moya wa ka o be o itemogela moriti wa kgotsofalo le kgotsofalo,   gomme

Ke ile ka kgona go   di kgotlelela.

Ka baka la tše ka moka pelo ya ka e be e sa iketlile, eupša ga se ka dira selo ge e se go ngongorega go Jesu.

 

-Kganyogo ya ka ye e tšwelago pele ya go ba Legodimong, .

- tlaišego ya ka ya ka gare, - go tšwafa ga ka mabapi le dilo tša lefase le, se sengwe le se sengwe se be se eja moya wa ka. Go be go bonagala go nna gore bjale go be go sa kgonege gore ke tšwele pele ke phela mo lefaseng.

 

Lega go le bjalo, go kwa ga-ka Modimo ka tlase ga maemo ka moka go ile gwa laela

-gore ga ke nyake lehu, .

-eupša gore ke tšwele pele ke phela lefaseng ge feela Modimo a rata.

 

Ka gona ke ile ka tlwaelana le maemo ge ke be ke itaola.

Ka baka la go kwa, ke be ke nyaka go dula ke iketlile, eupša ke be ke sa kgone go dira seo le gatee. Nako le nako ke ile ka lahlegelwa ke taolo gomme, ke a ipolela gore ke ile ka palelwa.

Eupša nka dira’ng?

Bakeng sa merero ka moka e šomago go be go sa kgonege gore ke itshware.

 

Ke be ke itemogela go bolaelwa tumelo ga kgonthe, .

- yeo ka yona ke bego ke dula ke e-lwa, .

- go šomiša mekgwa ka moka ye e kgonegago go laola go tshwenyega ga ka. Eupša taolo e phethagetšego e be e sa kgonege go nna.

 

Jesu yo a rategago   o mpoditše gore  : .

"Mosadi wa ka, o se tshwenyege. Ke eng seo se go hlologelago Legodimo?"  Ke ile ka araba ka gore: “Ke nyaka go ba le wena ka mehla.”

Ke lahlegelwa ke monagano ge ke le kgole le wena, le ge e le motsotswana feela. Ke nyaka go go tlatša ka ditshenyagalelo ka moka."

 

Ke moka Jesu a re go nna: "  Go lokile, ka taba yeo. Ke tla go kgahliša ka go dula le wena ka mehla  ."

 

Ke ile ka araba ka gore:

"Ke be nka kgotsofala ge o ka dira bjalo, eupša nyamelela, e lego go lekana le go ntlogela ke nnoši. Legodimong ga go bjalo, ka gobane o ka se nyamelele moo. Maitemogelo a ka a a ntlhatsela."

 

Jesu o tseba go dira metlae le dibopiwa tša gagwe.

Bakeng sa bao ba sa tsebego, ke tla le botša kamoo a ilego a dira metlae le nna ka makga a mmalwa.

Ka mohlala, nakong yeo ke bego ke itemogela dipelaelo tše tše di šegofaditšwego, .

 

Jesu o   ile a tla go nna ka pela a mpotša gore:

"O nyaka go tla le nna bjale?" Ka araba ka re: "Eya kae?"

 

A re  , "Lehodimong."

Gomme nna: "Na o tloga o nagana bjalo?"

 

Yena:   "Ee, ee, akgofa o se ke wa diega!"

Ka re, "Go lokile, a re sepele, le ge ke tšhaba go se nene o nyaka go ntshega."

 

Jesu o   okeditše ka gore: "Aowa, aowa, ruri ke a go botša, etla. Ke nyaka go go tšea le nna."

Ge a bolela se, o ile a gogela moya wa ka go yena ka tsela yeo ke ilego ka ikwa ke etšwa mmeleng wa ka, gomme ka motsotswana ke be ke fofela le yena go ya Legodimong. Ao! lethabo la   moya wa ka!

Ka nagana

-gore ke be ke tlo tlogela lefase sa ruri le

gore go tlaišega ga ka ka baka la lerato la Jesu e be e le   toro feela.

 

Re fihlile mafelong a godimo a legodimo.

Ke ile ka thoma go kwa dikopelo tše di dumelelanago tša ba šegofaditšwego. Ke ile ka kgopela Jesu gore a ntlhahle ka pela go ya khonsatheng ye ya legodimong.

 

Eupša, ganyenyane-ganyenyane, o ile a fokotša lebelo la go fofa ga gagwe e le gore dilo ka moka di direge kudu

ka go nanya.

Ka go bona se, ke ile ka thoma go belaela gore nka se boele ka nnete Nageng ya Gabo ya Legodimong le yena, gomme ka ipotša gore:

"Jesu o dira metlae le nna."

Le gona, nako le nako, e le go ikgodiša, ke ile ka re go yena:

"Jesu yo a rategago, akgofa. Ke ka lebaka la eng o fokotša lebelo?"

 

O ile a mpotša gore:

"Lebelela fao, modiradibe yo o kgauswi kudu le go timela. A re theogeleng lefaseng gape."

Re leka go dira gore moya wa gagwe o kokomoge; mohlomongwe o tla sokologa. A re bitšeng Kgaugelo ya Tate wa ka wa Legodimong mmogo.

Na ga le nyake gore modiradibe yo a phološwe? Ema nako e telele go se nene.

Na ga se wa ikemišetša go tlaišwa ke dihlabi bakeng sa phološo ya moya wo o ntšeeleditšego Madi a mantši gakaakaa? "

 

Ka mantšu a, .

Ke ile ka itebala, ka lebala leeto, .

Ke ile ka latola Legodimo le dikoša tša dichorister tša legodimo ke ile ka re go Jesu: “Ee, ee, se sengwe le se sengwe seo o se nyakago.”

Ke ikemišeditše go tlaišega gore le kgone go phološa moya wo ".

 

Gomme ka go panya ga leihlo a nkiša go modiradibe yo. Go mo dira gore a ineele mogau, .

Jesu o ile a mo tsebiša ka mabaka ka moka ao a bego a swanetše go tshwenyega ka phološo ya gagwe.

Eupša kholofelo ya rena e be e le ya lefeela.

 

Ke moka   Jesu a re go nna a   nyamile:

"Mosadi waka, o nyaka go tšea kotlo yeo o go swanetšego?"

 

Ge o nyaka go boela mmeleng wa gago gore o tlaišege, .

-Toka ya Modimo e ka homotšwa, e

-Ke tla kgona go gaugela moya wo.

Bjalo ka ge o ka bona, mantšu a rena goba mabaka a rena ga se a mo šišinya. Go rena ga go na selo seo re ka se dirago ge e se go   tlaišwa ke kotlo yeo e swanetšego go yena.

 

"Tlaišego ke tsela ye maatla kudu ya go kgotsofatša toka ya Modimo le go dira gore modiradibe a amogele mogau wa go sokolla".

Ke ile ka dumela kgopelo ya Jesu, yoo a ilego a nkgošetša mmeleng wa-ka ka pela.

Ga ke kgone go hlalosa bohloko bjo ke bo kwelego ge ke be ke kgokagana gape le mmele wa-ka. Ya mafelelo e ile ya bonagala e ganetša go boa ga monagano wa-ka gomme ya dira gore ke ikwe ke katološitšwe.

 

Ka nako e swanago, .

- moya wa ka o ile wa ikwa o gateletšwe e bile o se na bophelo, .

-bjalo ka ge eka ke a kgangwa gomme ke be ke le mohemong wa ka wa mafelelo.

Ke be ke sa kgone go e rwala. Jesu e be e le yena feela hlatse ya go tlaišega gakaakaa.

Ke yena feela yo a bego a ka hlalosa   tlaišego e bohloko le e feteletšego yeo moya wa-ka le mmele wa-ka di   ilego tša e kgotlelela.

 

Ka morago ga matšatši a mmalwa a go tlaišega, Jesu o ile a ntira gore ke kwe go sokologa ga modiradibe yo, ka moya wa gagwe o šetše o   phološitšwe.

 

Ke moka   Jesu a re go nna:  "  Na o thabile go swana le nna?"

"Ee, ee!" Ka araba.

 

Ga ke tsebe gore Jesu o ile a boeletša methaladi ye ga kae.

O kile a nkiša Legodimong feela go mpotša gateetee ka morago ga gore:

 

"O lebetše go kgopela moipolelo wa gago gore a go fe tumelelo ya go tla le nna. Ka fao o swanetše go boela mmeleng wa gago go hwetša tumelelo ye."

 

Ke ile ka mmotša gore: “Ge moya wa ka o be o le mmeleng wa ka gomme ke le ka tlase ga tlhahlo ya moipolelo wa ka, ke ile ka swanelwa ke go mo kwa.”

Eupša ka ge o le wa mathomo gare ga baipolelo gomme ke na le wena, Molekane wa ka, bjale ke šupa wena fela ».

 

Jesu o ile a araba ka go iketla ka gore:

"Aowa, aowa mosadi wa ka, ke nyaka gore o kwe moipolelo wa gago go se sengwe le se sengwe."

 

E ile ya dira gore ke boele mmeleng wa-ka gantši.

Metlae ya gagwe ka dinako tše dingwe e be e hlola sekgopi gaešita le go baba le go hloka tlhompho go nna.

 

Ka gona Jesu o be a sa di boeletša gantši. Lega go le bjalo, ke be ke dula ke le malaong, .

- poelano bakeng sa badiradibe, .

-ka dinako tša go tshwenyega tšeo di hlolwago ke kganyogo ya ka ya go ya Legodimong

le Molekane wa ka Jesu.

Kganyogo ye e be e fapantšhwa le ya go dula a na le nna mo lefaseng ka mehla, .

go mphološa gore ke se ke ka swanelwa ke go ya   legodimong

feela go boela mmeleng wa ka. Ke be ke dula ke   bolaelwa tumelo.

 

Mesong e mengwe, ka morago ga lebaka la nywaga e meraro, (9) Jesu o ile a ntira gore ke   kwešiše

-yo a bego a nyaka go tiišetša lenyalo leo a le dirilego le nna   mo lefaseng, .

-empa mo nakong ena Lehodimong ka tumelelo ya Ntate le Moya o Halalelang e

-ka pono ya Kgoro ka moka ya Legodimo.

O ile a nkeletša gore ke itokišetše mogau wo wa botee.

 

E le gore ke mo kwe, ke ile ka dira seo nka se kgonago ke nnoši.

Lega go le bjalo, ge e le gabotse, ka gobane ke be ke nyamile kudu e bile ke sa swanelege go dira dilo gabotse, .

-Ke ile ka mo kgopela, yena yo e lego yo mogolo go feta bašomi ba diatla, .

- mo e lego gore yena ka boyena a okametše modiro wo wa tlhwekišo e kgethwa. Go sego bjalo nkabe ke se ka kgona go dira seo a nkgopetšego sona.

 

Mogau wo o mogolo kudu o ile wa fiwa nna bošegong bja pele ga Matswalo a Kgarebe Maria yo a Hlogonolofetšego (10).

Ke kamoo.

Mesong yeo, Jesu wa ka yo botho ka mehla o tlile ka pela, go ntokišetša seo A bego a se nyaka go nna.

O ile a bolela le nna ka tumelo.

Gomme ge a dutše a bolela, a ntlogela ke le nna.

Ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng: e be e etla le go sepela ka mehla. Ge a be a bolela le nna, .

-Ke ile ka ikwa ke tsenelela ke tumelo e bjalo e phelago

-gore moya wa ka, wo o raraganego kudu go fihla ka nako yeo, o ile wa ba bonolo kudu moo o bego o kgona go fihlelela   Modimo.

 

Ka fao, bjale, ke ile ka e kgahlwa

- Matla a Modimo, .

-Bokgethwa bja gagwe e

- Botho bja gago, .

le dika tša yona tše dingwe ka moka.

 

Ke kgomegile kudu e bile ke le lewatleng la go makala, ke re:

"Modimo Ramatlaohle, ke eng seo Matla-ohle a gago a bego a ka se rarolle? Wena bokgethwa bjo bo phagamego bja Modimo,

ke bokgethwa bofe bjo bongwe, le ge e le bjo bo phagamego gakaakang, bjo bo bego bo ka ba le sebete sa go tšwelela pele ga gago? "

 

Ge ke nagana ka masetla-pelo a ka le go se be le selo ga ka, .

-Ke ile ka ipona ke le microbe ye nnyane yeo e khupeditšwego ke lerole le lebotse, .

- ka ka potlako hlakola tsoa ke seboko.

 

Ke be ke se sa nyaka go tšwelela pele ga Mohlomphegi wa Modimo yo a dikološago.

Eupša, bjalo ka makenete, botse bja gagwe bjo bo sa felego bo ile bja nkgogela go yena, gomme moya wa ka wa goeletša:

"Ao!

- ke bokgethwa bofe, .

-gore Matla le

- seo kgaugelo e dulago go Modimo, .

yo a re gogelago ka botho bjo bjalo! "

 

Go be go bonagala

-gore Bokgethwa bja Gagwe bo mo phuthetše, .

- gore Matla a gagwe a ile a mo thekga, .

-gore kgaugelo ya gagwe e mo tutueditše le

-gore botse bja gagwe bo ile bja mo phediša go tšwa ka gare gomme bja mo inela ka mo go feletšego.

 

Ke ile ka ela hloko e nngwe le e nngwe ya dika tša yona ka botee, ke ile ka e kwa

- ka moka ba be ba na le mohola o swanago go moya wa motho - .

-ka moka ga di kwešišege ka go lekana le tšeo di sa lekanywego.

 

Ge ke be ke nweletše ditlhathollong tše tše di phagamego, .

Jesu  wa ka   o ile a  dula a bolela le nna   ka tumelo  , a mpotša gore, .

 

-go hwetša tumelo go a nyakega go dumela Ka gobane ntle le tumelo go ka se be le tumelo.

 

Go motho hlogo yeo e laolago ditiro tša gagwe ka moka.

Ka go rialo, hlogong ya mekgwa ka moka e mebotse, go na le tumelo yeo e laolago dilo tše dingwe ka moka.

 

Jwalo ka hlooho e amohiloeng tlhaloso ea pono

e ka se dire gore motho a tšhabe leswiswing le kgakanego.

Ka go realo moya wo o se nago tumelo ga o kgone go dira selo gomme o ipea kotsing ya mehuta ka moka ya dikotsi.

 

Ge e ba moetapele yo a se nago pono a nyaka go hlahla monna yoo, .

-O be o ka mo otlela gabotse kudu

-moo a bego a ka se nyake go ya ge a be a na le pono.

 

Go swana le yona

- pono e šoma go hlahla motho tirong e nngwe le e nngwe, .

Tumelo ke seetša seo se bonešago moya, seo ntle le sona motho a ka se kgonego go sepela tseleng yeo e išago bophelong bjo bo sa felego.

 

Gore o be le tumelo, go nyakega dilo tše tharo:

-  ba le peo ea hae ho eena, .

-gore peu ye ke ya boleng bjo bobotse, le

-seo se hlabollang.

 

Re a tseba gore ke Morena yo a bjalago peu ka go rena.

Ka ge re ka se kgone go nagana ka selo ka ntle le ge re thoma ka go ba le tsebo e itšego ka sona, .

re swanetše go leboga bao ba re tsebišago ka dilo tša tumelo.

 

Boleng bja tshedimošo ye ga se bjo bo sa rego selo. Mang le mang yo a rutago o swanetše go dulwa ke seo a   se rutago.

Ge e ba thuto e le maaka, e tla dira   moamogedi wa maaka.

 

Ge re kgonthišegile ka boleng bja tsebo ya rena, .

tumelo ya rena e swanetše go   godišwa

e le gore e kgone go gola le   go hlabolla.

 

Ka maiteko a rena, e gola go fihla e gola.

 

E tšweletša   bokwala bja kholofelo, .

- tshepo e halalelang, .

-kgaitsedi ya tumelo.

 

Go holofela

- e feta tumelo gomme - ke selo sa tumelo.

 

Ge re lebelela selo se sengwe le se sengwe go tloga mathomong, .

Nka bolela gore ge   Jesu a be a bolela le nna ka   kholofelo, .

E ile ya ntira gore ke kwešiše gore bokwala bjo

- e fana ka moya le lera la tšireletso

-seo se dirago gore e se tsenelele go metsu ya Lenaba.

 

Ka baka la kholofelo, .

moya o amogela se sengwe le se sengwe seo se o diragalelago ka   khutšo, .

ka gobane o a tseba gore se sengwe le se sengwe se laetšwe ke Modimo, yo e lego   Mobotse wa gagwe yo a phagamego.

 

Go bose gakaakang go bona moya o dulwa ke bokwala bjo bobotse bja kholofelo, .

- o se ke wa itshepa, .

-eupša feela go Moratiwa wa gagwe, .

- itšetleha feela ka eena.

 

Ge a dutše a lebeletšane le manaba a gagwe a mabe kudu, .

- moya o dula mohumagadi wa difišegelo tša wona

- ka bonolo le tlhokomelo.

Se sengwe le se sengwe se ka thulaganyo ka gare. Jesu le yena o loilwe.

 

Ka go bona a šoma ka   kholofelo e tiilego  , .

- go feta le go feta sebete, .

-e matla le e sa hlolweng, .

- a fenya godimo ga lepheko le lengwe le le lengwe le kotsi, Jesu o mo fa   megau ye mefsa.

 

Ge Jesu a be a nthuta ka tsela ye   , .

o ile a fetišetša seetša se segolo go bohlale bja-ka.

 

Ge ke be ke nweletše ka mo go feletšego seetšeng se gomme

gore ke be ke nagana gore ke tla utolla ka fao bokwala bjo bobotse bja kholofelo bo re thušago ka gona, seetša se se gogile go nna.

 

Ga ke tsebe gore ke kwešiša dilo tše kae.

Ke tla fo bolela gore mekgwa ka moka e mebotse e šomela go kgabiša moya. Lega go le bjalo, ka bowona, moya ga o na dipeu ka go wona.

Ka morago ga go belegwa le go godišetšwa go yena, mekgwa e mebotse e tlema moya ka go tia go Modimo.

 

Kholofelo e re go moya:

"Batamela Modimo wa gago o tla sedimošwa ke yena. Batamela kgauswi le yena o tla hlwekišwa ke yena, bj.bj."

 

Ge moya o beeleditšwe ka kholofelo e kgethwa, bokwala bjo bongwe le bjo bongwe bo ba bjo bo tiilego le bjo bo tsepamego.

 

Go swana le thaba, e ka se kgomege

go tšwa boemong bjo bobe bja leratadima, go tšwa go phišo ya letšatši, go tšwa go diphefo tše matla, .

go tšwa go go tlala ga matsha le dinoka tšeo di tletšego ka   mašaba a magolo a lehlwa leo le qhibidigago.

Moya wo o dulwago ke kholofelo o ka se tshwenywe

-go tšwa ditlaišegong, melekong, .

- bodiidi goba bofokodi.

 

Ga go na tiragalo bophelong yeo e mo tšhošago goba yeo e mo nolago moko, gaešita le ka motsotswana. Ka boyona e ipotša gore:

 

"Ke kgona go kgotlelela selo se sengwe le se sengwe."

Ke kgona go tlaišega se sengwe le se sengwe gomme ka dira se sengwe le se sengwe, ka gobane ke holofela go Jesu ».

 

Kholofelo e kgethwa e fa moya

- e nyakilego e le matla ohle e bile e sa šikinyege, .

- e nyakilego e sa fenywe e bile e sa fetoge.

 

Ka gobane, ka baka la bokwala bjo, .

Jesu wa rena yo botho ka mehla   o fa     moya kgotlelelo

go fihlela a tšea Mmušo wo o sa felego wa Modimo Legodimong.

 

Ge ke be ke nweletša monagano wa ka lewatleng le legolo la kholofelo ya Modimo, Jesu yo a rategago o ile a tšwelela gape go nna gomme a bolela le nna ka   botho, e lego e   kgolo kudu ya mekgwa e mebotse e meraro ya thutatumelo.

 

Gaešita le ge tše tharo di fapane, botho bo swanetše go dira borwarre le ba bangwe ba babedi bjalo ka ge eka tše tharo tšeo e le se tee.

Go naganišiša ka mollo go fa kgopolo ye botse ya mekgwa ye meraro ya thutatumelo yeo e kopanago go bopa e tee.

Selo sa pele seo o se bonago ge o gotša mollo ke seetša seo se hlapago tikologo ya gago.

 

Seetša se se ka swantšhetša tumelo yeo e tsenywago moyeng ge o kolobetšwa  . Ke moka re kwa   phišo e phatlalatšwa gohle (kholofelo  ).

Ganyenyane-ganyenyane seetša se thoma go fela, se nyakile go tima, eupša phišo ya mollo e hwetša matla a oketšegilego go fihlela e fiša mollo ka mo go feletšego. (11) .

 

Go bjalo le ka mekgwa e meraro e mebotse ya thutatumelo.

Tumelo e šomišwa moyeng ka tshedimošo ya mathomo yeo e amogetšwego ka Motho yo a Phagamego. Ke moka, ka lebaka la go namela mo go tšwelago pele ga moya go Modimo, Botse bja wona bjo bo phagamego kudu, tumelo e a gola le go gola.

Moya o hwetša go tšwa go Modimo seetša sa tlhaologanyo, seo se tšwago go dika tše di fapanego tša Modimo.O bonešitšwe ke tumelo ya wona, moya o leka go kgetha tsela ye kaone ya go fihlelela botse bja wona bjo bogolo, e lego Modimo.

 

O tletše kholofelo, o feta thabeng e nngwe go ya go e nngwe, o tshela meeding le dithota, o tshela matsha le dinoka, o sesa dikgwedi le nywaga e mentši mawatleng a magolo kudu le a tseneletšego; tše ka moka ka morero o nnoši wa go tšea Modimo wa gagwe ka noši.

 

Kganyogo ya go ba le Modimo e bitšwa lerato; gomme dikgaetšedi tša gagwe tše pedi ke tumelo le kholofelo.

 

Jesu o ile a mpotša gore  : .

"Mosadi wa ka yo a rategago, bona gore ke ka lebaka la eng, ."

- e šomana le mekgwa ye meraro ya thutatumelo ya tumelo, kholofelo le botho, .

-Ga se ka bolela ka   Boraro botee bja Batho ba Kgethwa

yeo o tlago go e hwetša e le ka kgonthe le sa ruri:

Ba tla dula le wena ka mo go sa felego le ka ntle le go palelwa."

 

Ka morago ga metsotso e sego kae, .

Jesu wa ka yo a rategago o ile a tšwelela go nna gape gomme a mpotša

 

"Mosadi wa ka, .

ge e ba   tumelo   e le   seetša   bakeng sa moya le   pono ya wona, .

kholofelo   ke   phepo ya   tumelo  , .

go nea moya matla le kganyogo e fišegago ya go hwetša botse bjo bo bonwago ka mahlo a tumelo.

 

Go holofela

- gape e fa moya sebete sa go lebana le mešomo ye thata

- ka khotso ea kelello le ka khotso e phethahetseng.

 

E   mo thuša go phegelela   go tsomeng

-ditsela ka moka tše di kgonegago e

- tsohle bolela ho fumana sephetho se setle."

 

 Ka lehlakoreng le lengwe, botho , ke selo sa bjona

seetša sa tumelo   e

phepo ya kholofelo e a tšwelela.

 

Motho a ka se be le

- goba tumelo

- goba kholofelo

-ge a se na botho.

Ka tsela e swanago le yeo go se nago motho yo a ka bago le yona

-go fiša le

-seetša se se se nago mollo.

 

Bjalo ka sedirišwa sa go lapološa, .

- botho bo atolosa le ho tsenelela hohle, .

- tliša go godileng dipono tša tumelo le dikganyogo tša kholofelo.

 

Ka bose bja yona, .

- e dira gore tlaišego e be bose le go nkga bose, e

- e ya bokgoleng bja go dira gore moya o fišegela go tlaišega.

 

Moya wo o nago le botho bja kgonthe, .

- go šoma ka lerato la Modimo, .

-O amogela senkgiša-bose sa legodimong go tšwa go Modimo.

 

Ge e ba mekgwa e mengwe e mebotse e dira gore moya o nyakile o le o nnoši le go se be le setšhaba, botho, e le selo

yeo e phatlalatšago seetša, phišo le senkgiša-bose se bose kudu  , .

-o aba balm go ba bangwe

- ba le liphello tse fetang monko o monate:

gomme e kopanya le go tološa dipelo  .

 

Se ke sona se dumelelago moya go tlaišwa ke ditlhokofatšo tše šoro kudu ka lethabo.

 

Moya, wo o fetotšwego ke lerato, ga o sa kgona go phela ntle le tlaišego.

 

Ge a amogwa tlaišego, o goeletša ka gore:

"O Molekane wa ka, Jesu, nthekge ka matšoba. Mphe go baba ga apole ya go tlaišega."

Moya wa ka o a go kganyoga gomme o ka se kgotsofatšwe ge e se tlaišegong ya gago e bose.

Wena Jesu, mphe ditlaišego tša gago tše thata kudu.

Pelo ya ka ga e sa kgona go go bona o tlaišega kudu ka baka la Lerato le le fišago le le le fišegago leo o nago le lona go yo mongwe le yo mongwe wa rena! "

 

Ke moka   Jesu a mpotša gore  : .

"My Charity ke mollo wo o tukago le go tšhuma."

Gomme ge e tsema medu moyeng, e dira se sengwe le se sengwe. Ga a na taba le mekgwa e mebotse ka boyona.

Botho bo sokolla le go swara mekgwa e mebotse yeo e kopanego kgaufsi le yona. Se se mo dira mohumagadi wa mekgwa ka moka e mebotse.

O buša yo mongwe le yo mongwe gomme o a buša ka moka.

A ka se tsoge a kgonne go fetišetša bophagamo bja gagwe go ba bangwe ".

 

Ga ke kgone go hlaloša seo se bego se le ka morago ga Mantšu a Jesu a bose le a go kgahliša.Ke ka no bolela gore a ile a tsoša ka go nna

kganyogo ya go tlaišega yeo e bego e bonagala e nyakile e   le ya tlhago

tlala ya mehuta ka moka ya   tlaišego.

Go tloga motsotsong woo go ya pele ke ile ka lebelela e le madimabe a magolo go amogwa.

 

Ka morago ga moo, ke ile ka dira go naganišiša ga-ka ka mo go tlwaelegilego ka seo Jesu a bego a mpoditše sona. Gomme gape,   o ile a   itsebiša go   nna gomme a re  :

"Mosadi wa ka, .

go a nyakega gore o be le ditshekamelo   tša monagano

tšeo di go dirago gore o be le tshekamelo e kgolo ya go iphediša.

 

Se se swanetše go tla pele ga tshekamelo ya gago e kgolo ya go tlaišega ka mo go oketšegilego. Tseba gore go fedišwa ga gago

- o tšoaneloa ke feela mohau oa ho utloa bohloko, .

-eupša o lokišetše moya wa gago gore o   tlaišege gabotse.

 

E tla šoma e le kobo bakeng sa tlaišego ya gago.

E tla go tšeela legato ditlaišego tše šoro kudu.

Kganyogo ya go tlaišega e tliša tlaišego ya gago ya kgonthe le ya kgonthe."

 

Polelo ye e bose ya Jesu e ile ya imetša moyeng wa ka ditherešo tšeo a nthutilego tšona. Gomme ke be ke thabile kudu go feta le ge e le neng pele ke kganyogo e fišago ya go ba ya gagwe ka moka, go ya ka Thato ya gagwe.

O ile a boa, gomme ka nako e nyenyane go feta yeo e tšerwego go e bolela, o ile a nntšha go nna.

 

Moya wa ka o ile wa latela kgogedi ye e kgahlišago ya Lerato la gagwe.

Ka lehlakoreng la gagwe, o ile a fenya mathata ka moka ka go tshela magodimo.

 

Ka ntle le go lemoga le gore o tlogetše lefase, moya wa ka o be o le Legodimong, .

pele ga   Boraro bo Boraro  bo Bokgethwa  le Kgoro ka moka   ya Legodimong, .

bakeng sa mpshafatšo ya lenyalo la sephiri magareng ga Jesu le moya wa ka, leo le šetšego le ketekwa   lefaseng

ka letšatši la Bohlweki bja Kgarebe Maria, pele ga Maria ka boyena

bao, gotee le Mokgethwa Catherine, ba ilego ba tšea karolo monyanyeng wo wa mathomo.

 

Dikgwedi tše lesometee ka morago, monyanyeng wa Matswalo a Kgarebe ye e Hlogonolofetšego (12), Jesu o be a nyaka tumelelo ya Batho ba bararo ba Kgethwa bakeng sa lenyalo le.

 

O ile a neela palamonwana ya maswika a mararo a bohlokwa

- e tee e tšhweu, e tee e khubedu le e tee e tala - .

O ile a e fa Tate yo a ilego a šegofatša palamonwana ye gomme a e bušetša Morwa wa gagwe.

Moya o Mokgethwa o ile wa swara seatla sa ka sa le letona gomme Jesu a bea palamonwana monwaneng wa ka wa palamonwana.

 

Mo nakong ye, .

e nngwe ka morago ga   e nngwe, .

Batho ba bararo ba Kgethwa ba ile ba mpha katlo le tšhegofatšo e kgethegilego.

 

Tsela ya go hlalosa kgakanego

-seo ke se kwelego

-ge ke ikhwetša ke le pele ga Boraro bo Bokgethwa bakeng sa moletlo wo.

 

Nka bolela se feela

go ba pele ga Boraro botee   e

oela o lebeletše   fase

e be e le boitšhišinyo bjo bo swanago bja mmele go nna.

 

Nkabe ke ile ka dula ke khuname gakaakaa ka mo go sa felego ge nkabe Jesu, Molekane wa moya wa-ka, a se a nkgothatša.

- tsoga mme

-eba pele ga bona.

 

Pelo ya ka e ile ya kwa

-lethabo le legolo, e

- ka nako e tšoanang poifo e hlomphehang

pele ga bogolo bjo bogolo gakaakaa, gare ga Seetša se sa go ya go ile seo se tšwago go Motheo le Bokgethwa bja Modimo, .

Tate, Morwa le Moya o Halalelang.

 

Polelo ya motho, yeo e bolelwago goba e ngwadilwego, ga e kgone go dira gore go kwešiše dikgopolo ka moka tša Modimo tšeo ka nako yeo di ilego tša kgoma moya wa-ka.

 

Ka lebaka leo, ke ya ka

- go kaone go homola ka dilo tše dingwe, .

- gore go se dire diphošo tše dingwe.

 

Bjale ke tla go botša seo se diregilego ge moya wa ka o boela mmeleng wa ka. Le gona ke tla go botša ka yo a ilego a ntshwara bothopša ka go kgahlwa ke seo se bego se sa tšwa go ntiragalela.

Ke ile ka kwa ka gare ga-ka tlaišego ya motho yo a hwago.

 

Matšatši a sego kae ka morago, Jesu o ile a ntsoša ka mo go feletšego. Ke gopola ke amogela Selalelo se Sekgethwa, .

- Ke lahlegetšwe ke maikutlo a mmele wa ka gomme

-gore, bakeng sa moya wa ka, ke ile ka ikwa gore ke be ke le pele ga Boraro bo Bokgethwa bjo bokgethwa bjalo ka ge ke bo bone Paradeiseng.

Moya wa ka

- o ile a khunama hang-hang ka borapeli le

E ile ya ntira gore ke ipolele   selo sa-ka.

Ke ile ka ikwa ke phuhlame ka mo go feletšego. Ke be ke sa kgone go bolela le lentšu ka thata.

 

Lentšu la yo mongwe wa Batho ba bararo le   ile la mpotša gore:

"Sebete o se ke wa   boifa."

Re ikemišeditše go go amogela bjalo ka wa rena le go tšea moya wa gago ka botlalo."

 

Ge ke ekwa lentšu le, ke ile ka bona Boraro bo Bokgethwa bjo Bokgethwa

-tsena nna le

- tšea pelo ya ka ka go re:

"Ka pelong ya gago re tla dira legae la rena la go ya go ile."

 

Ga ke kgone go hlalosa phetogo yeo e diregago go nna.

Ke ile ka ikwa eka ke ile ka rakwa go nna, ke gore, eka ga ke sa phela ka go nna.

 

Ruri Batho ba Kgethwa ba be ba phela ka go nna gomme nna ka go bona. Go be go kwagala eka mmele wa-ka o fetogile legae la bona.

bodulo bja   Modimo yo a phelago.

Ke ile ka kwa go ba gona ga bogoši ga Batho ba bararo ba Kgethwa bao, ka kwelobohloko, ba ilego ba dira ka gare ga ka.

Ke be ke kgona go kwa mantšu a bona gabotse, eupša bjalo ka ge eka a be a kwagala ka kua ga ka.

 

Ka moka go ile gwa direga bjalo ka ge eka go be go na le batho ka phapošing ya kgauswi gomme seo, .

-o bakeng sa go batamela, -o bakeng sa bogale bja mantšu, .

Ke be ke kgona go kwa gabotse se sengwe le se sengwe seo ba bego ba se bolela.

Ke moka Jesu yo a rategago wa ka o a mpotša

Ke tla swanelwa ke go e nyaka bakeng sa senyakwa sa-ka se sengwe le se sengwe   , .

e sego ka ntle ga ka, eupša ka gare ga ka.

 

Ka nako ye nngwe ge a be a tšwile monaganong wa ka ke be ke mmitša mogala. Ka gona o be a tla araba ka pela.

Re be re boledišana bjalo ka ge eka batho ba babedi ba boledišana.

 

Lega go le bjalo, ke swanetše go ipolela gore ka dinako tše dingwe o be a iphihla gabotse kudu moo ke bego ke sa kgone le go mo kwa. Ke moka nkabe ke ile ka sepela leratadima, lefase le mawatle go e hwetša.

Ka mohlala, ka nako e nngwe ge ke be ke mo tsoma ka mo go tseneletšego magareng ga megokgo le go tshwenyega, .

Jesu o ile a kwa Lentšu la gagwe ka gare ga ka gomme a mpotša gore:

«  Ke mo le wena. O se ke wa lebelela ka tsela e nngwe go nkhwetša. Ke khutša ka go wena ke go hlokomela ".

 

Ke moka, magareng ga go makala le lethabo la go mo hwetša go nna, ke ile ka re go yena:

"Jesu, Molemo wa ka, ."

  -ka gobane   mesong ye o ntumeletše go sepela magodimo, lefase le mawatle go go   nyaka,

"Mola o be o le ka gare ga ka nako ye ka moka?"

 

Ke ka lebaka la eng bonyenyane o sa re "Ke mo",

go mphološa gore ke se lape ke go nyaka moo o bego o se gona?

 

Le a bona, Molemo wa ka wa bose, Bophelo bja ka bjo bo rategago, ka fao ke lapilego ka gona. Ke ikwa ke fokola. Ntshware ka matsogong a gago. Ke kwa eke ke tlo hwa."

Ke moka Jesu o ile a nkiša ka Matsogong a Gagwe gore ke kgone go khutša le go bušetša matla a ka ao a lahlegilego.

 

Nakong e nngwe, ge Jesu a be a utilwe ka go nna gomme ke be ke mo nyaka, .

- o ile a mpontšha yona ka gare ga ka gomme ka morago ya tšwa pelong ya ka.

 

Go tloga motsotsong wo o latelago,   ke ile ka bona   Batho ba bararo ba Kgethwa

- ka mokgwa wa   bana ba bararo ba khahlehang haholo

-ka mmele o tee le dihlogo tše tharo tše di fapanego, .

-ka botse bjo bo lego botee le bjo bo kgahlišago kudu.

 

Ga ke kgone go hlalosa lethabo la ka, .

kudu-kudu ka ge bana ba ba bararo ba ile ba ntumelela go ba swara ka matsogong a-ka.

 

Ka ba atla ka moka gomme ba nkatla morago.

-E nngwe e be e ithekgile ka legetleng la ka la go ja, .

- e nngwe legetleng la ka la nngele, e

-ya boraro e ile ya šala e le gare.

 

Ke thabile gakaakang ka semaka se segolo

-yeo ke e neetsweng ke Modimo wa ka,

-go nna sebopiwa se sennyane!

Ge nka lebelela e tee, ke be ke bona tše tharo.

Ge ke be ke swere e tee ka matsogong a-ka, gatee-tee ke ile ka swara tše tharo. Go sa šetšwe gore ke be ke e-na le e tee goba tše tharo, matla-kgogedi a be a bonagala a swana. Ke ile ka kwa lerato le legolo go bona ka boraro bja bona.

Ke ile ka kgahlwa ke e tee go swana le ka boraro bja bona gotee.

Ke a bona ke boletše kudu, eupša ka nnete nkabe ke ile ka rata go hlokomologa dilo tše ka moka. Lega go le bjalo, ka ge ke swanetše go kwa yo a hlahlago moya wa-ka, ke tla tšwela pele.

 

Ke tla bolela gape gore Jesu gantši o be a bolela le nna ka Passion ya gagwe. O be a leka go lokišetša moya wa ka go ekiša Bophelo bja gagwe.

 

Gatee o ile a   re go nna  : .

«Mosadi wa ka, go tlaleletša go lenyalo leo le šetšego le dirilwe, go na le le lengwe leo le swanetšego go dirwa: lenyalo le Sefapano. Tseba gore mekgwa e mebotse e ba e bose le e boleta ge e tšeelwa godimo le go matlafatšwa moriting wa Sefapano.

 

Pele a etla lefaseng, tlaišego, bodiidi, bolwetši le mehuta ka moka ya difapano di be di bonwa e le go senya leina.

 

Eupša, ka ge ke itemogetše ke nna, tlaišego e kgethagaditšwe le go dirwa bomodimo. Ponagalo ya gagwe e fetogile: o fetogile yo bose le yo a kgotsofatšago.

Moya wo o amogelago botse bjo go tšwa go nna, o hlompšha kudu, ka gobane o amogela go amogelwa ke ka gomme o ba morwedi wa Modimo.

 

Mang le mang yo a lebelelago sefapano feela ka godimo o itemogela se se fapanego.

O hwetša sefapano se se babago gomme o thoma go ngongorega, ka ge a se lemoga e le se sebe. Eupša ge a e amogela e le botse, e mo hlolela lethabo ».

 

Gomme a tlaleletša ka gore  : .

"Mosadi wa ka, ga ke nyake selo ge e se go go bapola bjalo ka pele, moyeng wa gago le mmeleng wa gago."

 

Ka morago ga gore Jesu a mpotše, ke ile ka kwa go tsenywa ga kganyogo ya go bapolwa le yena mo e lego gore ke ile ka re go Yena: "Jesu wa ka, Lerato la ka, ka se go ye kae, mpapoleng le wena!"

Gomme ka ipotša gore:

"Ge a boa, selo sa mathomo ke tla mmotšiša sona, .

seo ke se lebelelago e le sa   bohlokwa kudu, .

e tla ba go tlaišega ka baka la dibe tša ka le kgaugelo ya go bapolwa le yena. Gomme go bonala go nna gore ke tla kgotsofala, ka gobane ka go bapolwa ke tla kgona go hwetša se sengwe le se sengwe ».

 

Mafelelong, mesong e mengwe, Jesu yo a rategago o ile a tšwelela go nna ka sebopego sa Jesu yo a Bapotšwego. O ile a mpotša gore o tloga a nyaka gore ke bapolwe le yena

Bjalo ka ge a e bolela, ke ile ka bona

- mahlaseli a leseli emanate maqebeng a hae a halalelang, e

- manala a lebile ho nna.

Ka motsotso woo, kganyogo ya ka ya go bapolwa ke Jesu e be e le e kgolo kudu moo ke ilego ka ikwa ke feditšwe ke lerato la tlaišego.

 

Lega go le bjalo, gatee-tee ke ile ka swarwa ke poifo e kgolo yeo e ilego ya dira gore ke thothomele go tloga hlogong go fihla maotong.

Ke be ke itemogela go iphedišwa mo gogolo

Ke ile ka ikwa ke sa swanelwe ke go amogela mogau wo o sa tlwaelegago bjalo ka wo. Gomme ke be ke se sa ba le sebete sa go bolela gore: "Morena o mpapole le wena".

 

Eupša Jesu o be a bonagala a letile tumelelo ya ka pele a mpha mogau wo wa botee. Ke na le nako e itšego ke tlaišwa ke se.

Moya wa ka o ile wa kwa kganyogo e tukago ya go kgopela mogau wo. Ka nako e swanago, maikwelo a go se swanelege a ile a dula nna.

 

Tlhago ya ka e be e šišinywa e bile e thothomela

Ka ge a be a tšhogile, o ile a dika-dika go kgopela Jesu gore a bapolwe.

 

Ge ke be ke le boemong bjo, Jesu yo a rategago wa ka o ile a ntutuetša monaganong go amogela mogau wo.

Ka go tseba Will ya gagwe, ke ile ka ba le sebete gomme ka mmotša gore:

"Molekane wa ka yo Mokgethwa le Lerato la ka la go Bapolwa, hle mphe mogau wa go bapolwa le wena. Ke kgopela gape gore go se be le leswao le le bonagalago la mogau wo godimo ga ka."

 

Ee

- ka pela mphe tlaišego e nngwe le e nngwe ya gago, .

- mphe dintho tsa hao, .

eupša ga e utollele ba bangwe se sengwe le se sengwe seo se ntiragalelago. A e be feela magareng ga nna le wena."

 

Mogau wo o ile wa fiwa nna.

Go se go ye kae, mahlasedi a seetša le manala a ile a tla go tšwa go Jesu yo a Bapotšwego gomme

- o tlile go nkweša bohloko, .

-go tsenelela diatla le maoto a ka.

Gomme mahlasedi a mangwe a seetša a tla, a phadima kudu, a felegetšwa ke lerumo

phunya pelo ya ka.

 

Ga ke kgone go hlaloša lethabo le bohloko bja nako e tee - bohloko bjo bogolo go feta tše dingwe ka moka - tšeo ke di kwelego motsotsong woo wa lethabo.

 

Le ge poifo ya-ka le go thothomela e be e le tše dikgolo pele, khutšo le kgotsofalo tšeo ke bego ke e-na le tšona bjale e be e le tše dikgolo le go feta.

 

Tlaišego ya ka e be e le e šoro kudu moo ke bego ke dumela gore bohloko bja diatleng tša-ka, maotong le pelo bo ile bja tsebiša lehu la-ka.

Ke ile ka kwa marapo a diatla le maoto a ka a thubega ka diripana tše dinyenyane. Ke ile ka kwa go tsenelela ga manala ntho e nngwe le e nngwe.

 

Ke ipolela gore phethagalo ye bose yeo e hweditšwego ke dintho tše e ka se hlalošwe ka mantšu.

Go makala ga ka go ile gwa oketšega ka bogale ka nako e tee le matla a bohloko bjoo, .

- eseng feela etsa hore ke ikutloe ke shoa, empa, .

- ka nako e tšoanang, e ile ea ntlhabolla mme

- e dirile gore ke ikwe ke sa hwe.

 

Gomme ga go selo seo se ilego sa tšwelela ka ntle ga mmele wa ka seo, le ge go le bjalo, se ilego sa kwa go tšhošwa mo go bogale le dihlabi.

 

Moipolelo wa ka o ile a tla gomme a mpitša ka baka la go kwa.

O ile a lokolla matsogo a-ka a golofetše ka baka la kgateletšo ya methapo. Ka monagano ke ile ka kwa dihlabi moo mahlasedi le manala di bego di tsenelela gona.

 

Moipolelo wa ka o ile a laela ka baka la go kwa gore dilo ka moka di kgaotše gatee-tee. Ka kgonthe, bohloko bjo bogolo bjo bo bego bo dirile gore ke idibale bo ile bja kgaotša gatee-tee.

Ao! ke mohlolo gakaakang wo go kwago mo gokgethwa go ntlišeditšego wona.

Ke ga kae ke ikhweditšego ke le ka go dirišana le lehu la kgaetšedi ya ka.

 

Ka go kwa, Jesu

- e fodiša di-spasm ka moka le dihlabi tša lehu tšeo di bego di nka dula, e

"Soon" e ile ya bušetša bophelo bja ka.

 

Ke dumela ka potego gore ge nkabe ditlaišego tše di se tša fokotšwa ke moipolelo wa-ka, nkabe ke bile le bothata bja go ikokobeletša tšona.

 

A Morena a šegofatšwe ka mehla ka go fa badiredi ba gagwe maatla a go ntšha phoofolo ya gagwe lehung.

Gomme ke tshepa gore tše ka moka e be e dutše e le tša Letago le legolo la Modimo le phološo ya meoya.

Ke swanetše go šupa gape gore ge ke be ke itemogela tlaišego ye e bolayago, dilo tše di lego ka mo godimo ga se tša ka tša tlogela mohlala mmeleng wa-ka.

 

Ge ke boela ditlaišegong tše, ke ile ka bona gabotse dintho tša Jesu di gateletše mmeleng wa-ka.

 

Go be go bonagala eka Dintho tša Jesu yo a Bapotšwego, tšeo di bego di tlišitšwe diatleng tša ka, maotong le pelo, di be di swana le tša Jesu.

 

Seo ke sa tšwago go se bolela se hlalosa

- lenyalo la ka le Sefapano e

- dihlabi tšeo ke di kwelego sefapanong sa ka sa mathomo.

Ke bile le phihlelo ya go bapolwa mo gongwe mo gontši kudu nywageng e latelago moo e lego gore ga go kgonege gore ke di lokeletša ka   moka.

 

Eupša, ka ge ke swanetše go bolela ka tšona, ke tla bolela ka tše kgolo le tše di   lego kgauswi kudu, go fihla ka ngwaga wa   1899.

 

Nako le nako ge Jesu a be a boela go nna ka morago ga go ntira gore ke tlaišege ka go bapolwa, ke be ke tla boeletša go yena ka go se fetoge:

 

«Jesu wa ka wa moratiwa, mphe bohloko bja nnete ka baka la dibe tša ka, gore ke bo dire

- gore ba jewa ke bohloko le go itshola ka ge ba go kgopišitše, e

- gore di phumotšwe moyeng wa ka le go tšwa kgopolong ya gago.

 

Anke ditlaišego tša ka di fenye lerato le ge e le lefe leo ke bilego le tšona ka sebe, e le gore, .

- ge dibe tša ka di fedišwa le go fedišwa, .

"Nka go gatelela ka kgauswi kudu."

 

Ka nako e nngwe, ka morago ga go kgopela Jesu mogau o bjalo, o ile a re go nna ka botho:

"Ka ge o nyamile kudu ka go nkgopiša, ke nyaka go go lokišetša ka bonna Poelano. Ka tsela ye o tla kgona go kwešiša bošilo bja sebe le bogale bja bohloko bjo bo bakilwego Pelong ya ka."

 

Bolela mantšu a le nna:

“  Ge o ka tshela lewatle, le ge nka se go bone, o sa le ka lewatleng. Ge nka gata fase, o ka fase ga dinao tša ka. Ke dirile sebe!"

Ke moka, a sebela e bile a nyakile a lla, a   tlaleletša ka gore  :

"Ke sa go rata ebile ke go bolokile!"

 

Ka morago ga ge Jesu a mpotše mantšu a, ke ile ka thoma go kwešiša dilo tše dintši tšeo ke sa kgonego go di hlalosa.

 

Nka re e bile feela ka nako yeo

-gore ke ile ka leboga bogolo le bogolo bja Modimo, .

- gammogo le Boteng bja gagwe dilong ka moka.

 

Ka lebaka la dika tša gagwe, ga go moriti wa dikgopolo tša ka wo o phonyokgago Modimo.Go se be gona ga ka, ge go bapetšwa le Mohlomphegi wa Gagwe yo Mogolo, go ka fase ga moriti.

Ka mantšu a   "Ke dirile sebe  ",   ke a kwešiša

bošilo bja   sebe, .

- bobe bja gagwe le go se šetše, .

gotee le go gobošwa mo gogolo mo go dirwago go Modimo feela go tšwa motsotswana wa kgotsofalo le lethabo.

 

Theeletša mantšu

"  Ke sa go rata ebile ke go bolokile  ",

Ke ile ka swarwa ke tlaišego e kgolo gomme ka ikwa ke le kgaufsi le go hwa.

 

O ile a ntira gore ke kwe bogolo bja Lerato leo a bego a na le lona go nna, le ge, ka tiro ye bonolo ye mpe, ke ile ka mo theošetša maemong a lethabo, leo ka lona ke ilego ka mo kgopiša gomme ka nyakile go   mmolaya.

 

"Mohlomphegi, .

ka ge ke sa leboge e bile ke le kgopo go wena, gomme o nkgaugele.

- ka mehla e dira gore ke ikwe ke itshola ga dibe tša ka, .

-go fihla bokgoleng bja lerato leo o nago le lona le leo o tlago go ba le lona go nna ka mehla."

 

Ka nako yeo Jesu wa ka yo botho kudu a ilego a ntira gore ke kwešiše gore go be go e-na le lehufa le legolo gakaakang

-ka sebe e

-go bao ba e dirago ke ile ka kwešiša gore, .

ka baka la bobe le go se   leboge, .

motho o na le sebete sa go lebelela Modimo e le ka tlase ga   lethabo le le šišimišago kudu.

Swanago

-ge o tshwenyegile ka go efoga tshenyo ye nnyane, .

-Ke be ke dutše ke tšhaba wona moriti wa sebe

seo se ka tla monaganong ka nakwana.

 

Ke ile ka ikwa ke hlaswa kudu le go hlabja ke dihlong ka baka la dibe tša nakong e fetilego moo ke ilego ka dumela gore ke nna yo mobe go feta badiradibe ka moka.

Ka fao ge Jesu wa ka a tšwelela, ke nna fela ke dirilego seo

Mo kgopele gore a tlaišege kudu ka baka la dibe tša ka

- gammogo le go tsenywa tirišong ga tshepišo ya gagwe ya go bapolwa.

 

Mesong e mengwe, ge ke be ke ekwa ka mo go tseneletšego go feta ka mo go tlwaelegilego kganyogo ya go tlaišega kudu le go feta, Jesu wa-ka yo botho kudu o ile a tla.O ile a nkgoga mmeleng wa-ka gomme a tliša moya wa-ka go monna yo, ka thušo ya sethunya , a bego a sa tšwa go a dira o ile a hlaselwa, gomme o be a le kgauswi le go hwa gomme a lahlegelwa ke moya wa gagwe.

 

Ke moka Jesu o ile a ntira gore ke tsenelele ka go yena a dira gore ke kwešiše bohloko bja Pelo ya gagwe ka baka la tahlegelo yeo e akanyetšwago ya moya wo.

 

Ge nkabe re tseba gore Jesu o tlaišega gakaakang ka baka la tahlegelo ya moya, ke na le bonnete bja gore re be re tla dira sohle seo se kgonegago go o phološa thokong ya go ya go ile.

 

Ge ke be ke na le Jesu nakong ye ya lešaba le la dikulo, o ile a nkgoma ka thata kudu godimo ga gagwe gomme a sebela tsebeng ya ka gore:

"Mosadi wa ka, o a nyaka?"

-go go neela bjalo ka mohlaselwa bakeng sa phološo ya moya wo e

"Na o itšeela tlaišego ka moka yeo a mo swanetšego ka baka la dibe tša gagwe tše šoro?"

 

Ke ile ka araba ka re: “Ruri, Jesu wa ka.”

Bea se sengwe le se sengwe seo se mo swanetšego go nna, ge feela a iphološa gomme o mo bušetša bophelong."

 

Ke moka Jesu o ile a mmušetša mmeleng wa-ka gomme ka ikwa ke nweletše tlaišegong e kgolo kudu moo ke ilego ka palelwa ke go kwešiša gore nka phologa bjang.

Ka morago ga go dula boemong bjo bja go tlaišega ka nako e fetago iri, Jesu o ile a rulaganya gore moipolelo wa-ka a tle go nna gomme a ntsoše.

 

Ge a mpotšiša gore ke eng seo se ilego sa ntira tlaišego ye e kgolo;

Ke ile ka mmotša se sengwe le se sengwe seo ke se bonego le go itemogela sona nakong ye e kopana kudu le nna

a šupa karolo ya motse yeo polao e diregilego go yona.

Ka morago o ile a nkgonthišetša gore polao yeo ge e le gabotse e diregile lefelong le le nepagetšego leo ke mmoditšego lona gomme a mpotša gore bohle ba dumela gore monna yoo o hwile.

 

Ka mmotša gore o be a ka se kgone go hwa, ka gobane Jesu o be a ntshepišitše gore o tla phološa moya wa gagwe gomme a o boloka o phela.

Ka nnete, ke rapeletše Modimo ka maatla go thibela moya wa gagwe go tšwa mmeleng wa Gagwe. Ka morago go ile gwa kgonthišetšwa gore o phologile gomme ganyenyane-ganyenyane o ile a fola bophelong bjo bobotse. Bjale o a phela. Modimo a šegofatšwe!

 

Ge e le kganyogo ya ka ye kgolo ya go bapolwa le Jesu, ka lebaka la go mo rata le Poelano ya nako ya ka ya go feta, Jesu o ile a tla go nna gomme, bjalo ka pele, a ntšha moya wa ka mmeleng wa ka.

O ile a nkiša lefelong le lekgethwa moo a ilego a tlaišwa ke Passion ya gagwe e bohloko gomme a mpotša gore:

 

"Mosadi wa ka, ge nkabe bohle ba tseba."

- e sa lekanywego le ge e le Sefapano le

- kamoo e dirago gore moya o be bohlokwa, .

yo mongwe le yo mongwe o be a tla nyaka thoto ye gomme a e lebelela e le yeo e sa nyakegego, go swana le lehlwa la boleng bjo bo sa lekanywego.

 

Ge ke theoga go tšwa Legodimong go ya lefaseng, ga se ka kgetha mahumo a lefase. Eupša ke ile ka lebelela e le mo go nago le seriti kudu le mo go swanetšego go kgetha Dikgaetšedi tša Sefapano: - bodiidi, - go nyatšwa le - tlaišego e sehlogo kudu.

 

Gomme ge ke be ke di apere, .

-Ke be ke nyaka gore nako ya Passion le Lehu la ka e tle ka pela ka mo go kgonegago, ka ge ka tšona ke be ke le kgauswi le go phološa meoya ".

 

Ge a be a bolela le nna, Jesu o ile a ntira gore ke kwe lethabo leo a bego a le kwa ge a tlaišega. Mantšu a gagwe a ile a tsoša kganyogo e tukago pelong ya-ka ya go tlaišega.

Ke ile ka kwa senamelwa se sekgethwa sa maikutlo le kganyogo ya go swana le yena, Sefapano.

 

Ka lentšu le lenyenyane le matla ao ke bego ke e-na le ona ka go nna, ke ile ka mo rapela ka re:

"Molekane yo Mokgethwa, mphe tlaišego gomme o mphe Sefapano sa gago gore ke kgone go tseba gakaone gore o nthata gakaakang."

Go sego bjalo ke tla dula ke le ka gare ga go se kgonthišege ga Lerato la gago go nna. Ke ile ka go gafa se sengwe le se sengwe! "

 

Ka morago, ka lethabo go feta le ge e le neng pele ka baka la kgopelo ya-ka, Jesu o ile a ntumelela go robala godimo ga e nngwe ya difapano tšeo di bego di le moo.

Ge ke itokišitše, ke ile ka mo kgopela gore a mpemele sefapanong.

Ka lerato o ile a tšea sepekere gomme a thoma go se kgoromeletša ka seatleng sa ka. Nako le nako o be a mpotšiša gore:

"Go bohloko kudu? O nyaka gore ke tšwele pele?"

"Ee, ee," go tšwela pele Amata, "go sa šetšwe bohloko bja ka. Ke thabile kudu gore o a mpepola."

 

Ge a thoma go kokotela seatla sa ka se sengwe, letsogo la sefapano le ile la ipontšha e le le lekopana kudu, mola pele e be e le botelele bjo bo swanetšego.

 

Ke moka Jesu a tloša sepekere seo se bego se šetše se kgorometšwe ka gare, a re:

"Mosadi wa ka, re swanetše go hwetša sefapano se sengwe. Ikhutše o itlhapološe."

Ga ke kgone go hlalosa go nyamišwa mo ke ilego ka go kwa ka motsotso woo. Ka gona ke be ke sa swanelwe ke tlaišego ye!

 

Methaladi ye e ile ya boeletšwa ka makga a mmalwa. Ge matsogo a sefapano a be a swanetše, botelele bja sefapano bo be bo se bjalo.

 

Lebakeng le lengwe, e le gore Jesu a se ke a mpela, go be go hlaelela selo se sengwe go bapotšweng ga-ka.

 

Ka mehla Jesu o be a hwetša lebaka la go mo bušetša morago nakong e nngwe.

Oo, moya wa ka o be o befetšwe gakaakang dithulanong tše tša go boeletšwa le Jesu wa ka.Ka makga a mantši ke be ke lokafaditšwe ke go ngongorega go yena, ka gobane o be   a ntatola   tlaišego ya nnete.

 

Ka makga a mmalwa, ka segalo se se babago, ke ile ka re go yena:

"Moratiwa wa ka, go bonala se sengwe le se sengwe se felela bjalo ka metlae."

Mohlala, o mpoditše gantši gore o be o tla nkiša Legodimong gatee ya ba moka. Eupša, nako le nako ge o be o ntliša morago lefaseng gore ke dule mmeleng wa ka gape. O mpoditše gore o ka rata go mpepola gore ke kgone go dira seo o se dirilego.

Lega go le bjalo, ga se wa ka wa ntumelela go fihlelela go bapolwa ka mo go feletšego. Gomme Jesu a re, "Ee, ke tla dira bjalo kgauswinyane. Ga go na pelaelo. Go tla phethwa."

 

Mafelelong, mesong e mengwe, ka letšatši la go Phagamišwa ga Sefapano se Sekgethwa (13), Jesu o ile a tšwelela gomme a nkiša ka lebelo gape go ya Lepatlelong le lekgethwa kua Jerusalema.

E ile ya ntira gore ke naganišiše ka dilo tše di fapa-fapanego tšeo di tswalanago le sephiri le mekgwa e mebotse ya sefapano. Ka morago ga moo, o ile a re go nna ka bonolo:

 

"Moratiwa wa ka, o nyaka go ba yo mobotse?"

Naganišiša ka Sefapano gomme se tla go fa dika tše dibotse kudu tšeo di ka hwetšwago Legodimong le lefaseng.

Ke moka o tla itira gore o ratwe ke Modimo, yo a nago le Botse bjo bo sa felego ka go yena. Kganyogo ya go ba le Legodimo ka mahumo a lona ka moka e gotše go wena.

 

Na o nyaka go tlala mahumo a magolo kudu, e sego ka nako e kopana, eupša ka mo go sa felego?

Ka mehla ratana le Sefapano. O tla go nea mahumo ka moka, .

- peni e nyenyane ka ho fetisisa, e emelang palo e nyenyane ea tlaišego, .

-go dipalopalo tšeo di sa balegego kudu tšeo di hwetšwago go tšwa difapanong tše boima kudu.

 

Le ge go le bjalo

- mola motho a thomile go fišegela go hwetša poelo ya fasefase ya tšhelete ye bonolo ya nakwana, yeo a tlago go swanelwa ke go e tlogela kgauswinyane, .

- ga a na kgopolo e tee ya go reka peni ya dithoto tše di sa felego.

 

Gomme ka lebaka la eng

Ke kwela bohloko go se šetše ga motho mabapi le   botse bja gagwe bjo bo sa felego,

Ke ithaopela ka bonolo go   mo thuša.

 

Yena, go e na le go ba yo a lebogago, .

- e go dira gore o se swanelwe ke dimpho tša ka e

- o nkgopiša ka go manganga ga gagwe.

Na o a bona, morwedi wa ka, go na le bofofu bjo bokae botho bjo bjo bo kwešago bohloko?

 

Sefapano, ka lehlakoreng le leng, se rwala

-ka moka di a fenya, .

- ditheko tše kgolo e

- diphenyo tse kgolo ka ho fetisisa.

 

Ke ka lebaka leo   o sa swanelago go ba le morero o mongwe ge e se Sefapano.

Se se tla ba se se lekanego go nea selo se sengwe le se sengwe.

 

Gomme, lehono, ke nyaka go le kgahliša ka go le bapola ka botlalo sefapanong, seo go fihla motsotsong woo se bego se sa le swanela ka botlalo.

 

O swanetše go tseba gore sefapano se ke sona feela

-seo se go gokilego go Lerato la ka le

-seo se dirago gore ke go bapole ka botlalo godimo ga gagwe. Sefapano seo o bilego le sona go fihla ga bjale, .

Ke tla e iša Legodimong bjalo ka seka sa lerato la gago.

Ke tla e bontšha Kgorong ya Legodimong e le bohlatse bja lerato la gago go nna.

 

Sebakeng sa yona ke na le ye boima le ye bohloko kudu yeo ke go tlišetšago yona

-go arabela kganyogo ya gago ya go tlaišega e

- go dumelela Morero wa ka wa go ya go ile ka wena go phethagala ".

 

Ka morago ga go bolela se, Jesu o ile a iponagatša go nna pele ga sefapano seo ke bego ke na le sona go fihla ka nako yeo. Ka lethabo le le tletšego, ke ile ka ya go yena, ka mo bea fase gomme ka robala godimo ga lona.

Gomme ge ke be ke le moo, ke loketše go bapolwa, magodimo a bulega.

Mokgethwa Johane Moebangedi o ile a tla   , a rwele sefapano seo Jesu a bego a mpoditše ka sona.

 

Ke moka gwa tla Kgarebe Maria a dikologilwe ke phalanx ya barongwa.

Ba ile ba nkgoga sefapanong sa-ka gomme ba mpea lefelong le legolo kudu la go fihlelela go tšwa St. John.

Go thothomela mo go tonyago le mo go bolayago go ile gwa ntšea.

Lega go le bjalo, ke be ke sa dutše ke ekwa kgabo ya lerato pelong ya-ka, yeo e ilego ya ntira gore ke emele go tlaišega sefapanong se.

 

Ka leswao la Jesu, morongwa o ile a tšea sefapano sa mathomo gomme a se rwala le yena go ya Legodimong.

Go sa le bjalo, Jesu, ka diatla tša gagwe ka noši gomme a thušwa ke Kgarebe Maria, o ile a thoma go mpepola.

 

Ba eme, barongwa le Mokgethwa Johane ba ile ba tšweletša manala le dilo tše dingwe tšeo di nyakegago bakeng sa go   bapolwa ga-ka.

Ka baka la tiro ya go   bapolwa ga ka, .

- Jesu wa ka yo boleta kudu o bontšhitše lethabo le lethabo le legolo kudu

-gore nkabe ke se ka tlaišwa ke e tee, eupša ke bapolwa ba sekete,

gammogo le ditlaišego tše dingwe go oketša   Kgotsofalo ya gagwe ye bose.

 

Ka motsotso woo go be go bonagala eka Legodimo le be le kgabišitšwe bakeng sa monyanya o mofsa wa letago go nna:

- ka go rata Jesu, .

-ka go lokolla, ka dithapelo tše dintši, meoya ka Pagatori, .

-ka go rapelela badiradibe bao ba nago le tshekamelo e mpe le bakeng sa go sokolla ga ba bangwe ba bantši.

 

Jesu moratiwa wa ka o ba dirile gore ka moka e be batšeakarolo ba tše botse tšeo di tšweleditšwego ke tshekamelo ya ka e fišegago ya ditlaišego tšeo di lego gona go bapolwa.

Ge go fedile ka moka, ke ile ka ikwa eka ke sesa lewatleng la kgotsofalo leo le tswakilwego le lewatle la tlaišego yeo e sa kwewego.

 

Mmago Kgošigadi o ile a retologela go Jesu gomme a re:

"Morwa wa ka, lehono ke letšatši la letago."

Ka baka la ditlaišego tša lena ka noši le bakeng sa go phetha tšohle tšeo di dirilwego ka Luisa, .

-Ke rata gore o mo phunye pelo ka lerumo gomme

- beha hloohong ea hae moqhaka oa meetlwa ».

 

Ge a arabela kganyogong ya Mmagwe, Jesu o ile a tšea lerumo gomme a phunya pelo ya-ka go tloga ka lehlakoreng le lengwe go ya go le lengwe. Ka nako e swanago, barongwa ba ile ba nea Kgarebe e Hlogonolofetšego mphapahlogo wa meetlwa.

Yena, ka tumelelo ya-ka le ka kgotsofalo e kgolo kudu, o ile a e bea ka bonolo hlogong ya-ka. E bile letšatši le le sa lebalegego gakaakang go nna!

 

Go ka bolelwa e le ka kgonthe gore e be e le letšatši la tlaišego yeo e sa kwewego le lethabo leo le sa bolelwego. Gomme, bakeng sa go thabiša ga ka le go rwala bofokodi bja ka bja tlhago, Jesu o ile a dula ka thoko ga ka letšatši ka moka.

Ka lebaka la bogale bja tlaišego, go bapolwa go be go tla palelwa ntle le mogau wa gagwe.

Ka lethabo la ka, Jesu o ile a dumelela meoya ye mentši ka Pagatori go boela Legodimong ka baka la ditlaišego tša ka.

 

Ba ile ba theoga Legodimong ba felegetšwa ke barongwa.

Ba ile ba dikanetša malao a ka gomme ba ntapološa ka dikopelo tša bona tša legodimong. E be e le difela tša lethabo le difela tša go reta bogolo bja Modimo.

 

Ka morago ga matšatši a mahlano goba a tshela a tlaišego e šoro, .

Ke ile ka lemoga ka go itshola kudu gore, letšatši le letšatši, tlaišego ya-ka e be e fokotšega.

 

E be e tla ema ka botlalo ge nkabe ke se ka gapeletša Molekane wa ka Jesu - go lekanyetša go fokotša bogale bja yona - ntle le go emiša se sengwe le se sengwe.

Ke ile ka kwa ka gare ga ka kganyogo e matla ya ditlaišego tše tše bose.

Gomme ke ile ka e tsebiša Jesu wa ka yo botse ka go mo kgopela gore a mpshafatše go bapolwa mo ke bego ke šetše ke itemogetše wona.

 

Jesu, ka ntle le selo, o be a kgotsofetše ka nna.

Nako le nako ke be ke rata go rwala moya wa ka go boela Mafelong a Makgethwa kua Jerusalema.

 

Gomme fao o ile a dira gore ke tšee karolo go feta goba ka fase ga ditlaišego tšeo a bilego le tšona nakong ya Passion ya gagwe.

Ka nako ye nngwe e be e dira gore ke tlaišege ka go bethwa, ka nako ye nngwe go rwešwa mphapahlogo ka meetlwa, .

ka dinako tše dingwe go rwele sefapano, goba go bapolwa.

Jesu o be a rata go ntira gore ke tlaišege e nngwe goba e nngwe ya diphiri tše. Ka nako ye nngwe le, ka letšatši le tee, o ile a ntira gore ke tlaišege ka moka ga Passion ya gagwe, .

go mpha bose bjo bo oketšegilego le

ka nako e swanago   tlaišego e oketšegilego.

 

Pelo ya ka e be e wela bohloko

- ge e be e le Jesu ka boyena yo a ilego a tlaišwa ke Passion e

-gore ke be ke sa swanela go tlaišega le yena.

Ke be ke sa iketla e bile ke tshwenyegile ge e ba bonyenyane nka se kgone go tsena go tše dingwe tša ditlaišego tša gagwe.

 

Gantši ke be ke ikhwetša ke na le Kgarebe Maria

- lebelela Jesu a tlaišega kudu ka lebaka la melato yeo e dirilwego ke banna ba sehlogo, yeo e lego bogale go feta mašole ao a ilego a swara Jesu gomme a mmolaya.

 

Ke ka nako yeo moo ke ilego ka ikgodiša gore go bao ba ratago, .

- go bonolo go tlaišega o nnoši

-go feta go bona moratiwa wa gago a tlaišega.

 

Ke ile ka ikwa ke hlohleletšwa ke lerato la ka go Jesu yo ke a rategago.Ke ile ka mo kgopela gore a mpshafatše gantši, gantši kudu, difapano tša ka, gore bonyenyane ka karolo ke kgone go fokotša tlaišego ya gagwe.

 

Jesu gantši o be a re go nna:

"Moratiwa wa ka,

- Sefapano se amohetsweng ka tshwanelo le se lakatsa, .

- e fapantšha bao ba rulagantšwego e sa le pele go tšwa go reprobate, yo ka manganga a ganetšago tlaišego.

 

Tseba gore letšatšing la tshenyego, yo a bego a botega e bile a phegelela

- o tla kwa go phopholwa ga Sefapano gomme o tla thaba ge a bona se tšwelela. mola motho yo a gannwego a tla swarwa ke poifo e šiišago.

 

Eupša, bjale, moratiwa wa ka, .

- ga go na motho yo a ka bolelago ka bonnete

- ge e ba se goba seo se tla phološwa goba se tla lahlega ka mo go sa felego.

"Mohlala, ge,   ge Sefapano se tšwelela, .

- motho o mo atla ka go itokolla le go se fele pelo, .

-go nyoba nako le nako, .

-ke leboga bao ba e romelago le go ntatela,

ke pontšho e bonagalago le yeo e nyakilego e kgonthišega ya gore o tla ba gare ga bao ba phološitšwego.

 

Ge e ba, ka lehlakoreng le lengwe, ge sefapano se tšweletšwa, .

-motho o a tenega, o a nyatša le

- leka go e tšhaba ka ditshenyagalelo ka moka, .

ke moka re kgona go bona fao leswao la gore ba lebile diheleng.

 

Ge, nakong ya bophelo bja gagwe, motho a nkgoboša ge a lebelela Sefapanong, .

"Ke moka ka letšatši la kahlolo o tla nroga".

gobane go bona Sefapano go tla mo iša letšhogong le le sa felego.

 

E eme ka mo go kwagalago le ka ntle le go nyamišwa

- mokgethwa wa modiradibe, .

- e phethahetseng ya ba sa phethahetseng, .

-e fišegago ya ba fokolago.

E nea seetša go bao ba naganago gabotse. Kgetholla botse go bobe.

 

E ipontšha go   fihla bokgoleng bjo itšego

-yo a swanetšego go ba legodimong   le

-yeo e swanetšego go tšea lefelo le le tšwelelago.

Mekgwa ka moka e mebotse e ba e ikokobeditšego le e hlomphegago pele ga Sefapano.

 

Le gona na o tseba ge mekgwa e mebotse e hwetša letago le letago la yona le legolo? Ke ge di hlomesetšwa gabotse Sefapanong ».

 

Tsela ya go hlaloša bontši bja dikgabo tša mollo tša lerato la Sefapano seo Jesu a se tsentšego pelong ya ka ka Mantšu a.

 

Ke ile ka swarwa ke go ratana mo gogolo kudu moo ke ilego ka tlaišega ka tsela ye

ge nkabe Jesu a se a kgotsofatša pelo ya ka ka go mpshafatša gantši - gantši kudu - go bapolwa ga ka

Ruri nkabe ke ile ka tlaišwa ke go thuthupa mo go sa laolegego ga   lerato.

 

Ka nako ye nngwe, ka morago ga go mpshafatša go bapolwa ga ka, Jesu o be a tla re:

"E ratwa ke Pelo ya ka, ."

- ka ge le hlologela senkgiša-bose seo ditlaišego tša ka di tšwago Sefapanong, .

-Ke phethagatša dikganyogo tša gago ka go bapola moya wa gago le

-go go fetišetša ditlaišego tša ka ka moka.

 

Eupša ge e ba o be o sa dikadike gakaakaa go bontšha bohle kamoo o nthatago ka gona, gape nka rata go tswalela mmele wa gago ka go tšwa madi le dintho tša-ka tšeo di bonagalago.

 

Bakeng sa morero wo ke rata go le ruta thapelo ye e latelago gore le hwetše mogau wo:

 

"Oo Boraro bo Bokgethwa, ."

Ke hlapilwe ka Madi a Jesu Kriste, ke khunama pele ga Terone ya gago.

 

Ka borapedi bjo bo tseneletšego, .

Ke go kgopela, ka mekgwa ye mebotse ye e phagamego ya Jesu, go mpha mogau wa go   bapolwa ka mehla ».

 

Go sa šetšwe taba ya gore

Ke be ke dutše ke e-na le lehloyo le legolo - leo ke sa nago le lona   - .

ka baka la se sengwe le se sengwe seo se ka bonagalago go   ba bangwe, .

Ke ile ka dumela go Jesu ka go itšhela kganyogo e kgolo ya go bapolwa go ya ka Thato ya gagwe.

 

Gomme ka go se nyake go mo ganetša ka go bapola mmele le moya wa ka, go se go ye kae ke ile ka mpshafatša kamogelo ya ka ka phišego le boikemišetšo.

 

Ka morago ga ge ke mmoditše gore:

"Molekane yo mokgethwa, maswao a ka ntle ga a ke a tšwelela go nna."

Ge e le gore, ka dinako tše dingwe le ntle le go nagana ka yona, ke be ke bonagala ke amogela maswao a, ke be ke no se nyake go dumela go se.

O a tseba kamoo ke bego ke dutše ke rata bophelo bja ka bjo bo utilwego ka gona.

Ka ge le nyaka go mpshafatša go bapolwa ga ka, gona hle

go mpha tlaišego ya sa ruri ntle le kimollo ya mohuta le ge e le ofe. Eupša ke nyaka selo se tee feela: Ga ke nyake leswao la ka ntle leo le tlago go ntira dihlong le go hlabja ke dihlong."

 

Ke be ke se bjalo

e sego feela go tlaišwa ke taba ya gore dika tše dingwe tša ka ntle di ka ba di ile tša bonagala   mmeleng wa-ka, .

ka ge, ntle le go nagana ka yona, ke be ke dumeletše ka go se kwagale Thato ya Jesu go se

go ra gore

Eupša gape ke be ke tlaišwa ke go nagana ka dibe tša-ka tša nakong e fetilego. Gantši ke kgopetše Jesu go itshola le mogau wa   tebalelo ya bona.

Ke moka ka mmotša gore nka se be le khutšo le kgotsofalo go fihlela ke ekwa go tšwa   Molomong wa Gagwe: "Dibe tša gago di   lebaletšwe."

 

Jesu yo a rategago, .

-seo se sa kego sa re latola selo sa tšwelopele ya rena ya semoya, .

- o kile a re go nna ka tsela ya go ikokobetša go feta ka tlwaelo:

 

"Lehono ke nyaka go itira boipolelo bja gago. O tla ipolela dibe tša gago ka moka go nna."

Gomme ge o sa e dira, ke go bontšha yona

bosenyi ka moka bjo o bo dirilego   e

ditlaišego ka moka tšeo ba   ntidilego tšona.

O tla kwešiša seo sebe e lego sona, go ya ka bokgoni bja bohlale bja motho. Gomme o ka rata go hwa go e na le go nkgopiša gape.

 

Ela hloko se, iphediše gomme o naganišiše go se nene:

"Yo e sego selo o na le sekgopi go Yo e lego Bohle. Bohle ba be ba ka dira gore selo se se se nago selo se nyamele sefahlegong sa lefase."

Ga go na selo seo se tumilego gampe ka mo go lekanego go ka bolela gore o nyamišwa ke Mmopi wa gagwe, .

- le ge e be e le go feta kgotlelelwa, - eupša e ratwa.

Boela go tšwa go go hloka ga gago lefeela, gomme ka maikutlo a lerato bolela confiteor."

 

Go tsena go se be le selo ga ka, .

Ke ile ka utolla masetla-pelo a ka ka moka le dibe tša ka ka moka.

Ka go ikhwetša ke le pele ga bogoši bja Kriste, Moahlodi wa ka, ka thoma go thothomela bjalo ka letlakala.

Ke be ke se na matla a lekanego a go bolela mantšu a confiteor.

 

Nkabe ke ile ka dula ke le kgakanegong ye e kgolo, ke sa kgone go bolela le lentšu, .

ge nkabe Morena Modimo wa ka, Jesu Kriste, a se a ntšhetša matla a mafsa le sebete ka go mpotša.

"Morwedi wa Lerato la ka,   o se ke wa boifa."

Ka gobane le ge ga bjale ke le moahlodi wa gago, gape ke tatago. Sebete gomme o tšwele pele ".

 

Ka ge ke gakanegile e bile ke kokobeditšwe, ke ile ka bolela sephiri

Ka go ipona ke khupeditšwe ka mo go feletšego ke sebe, .

-Ke swere bogolo bja go goboša ga ka Morena wa ka

- ka go boloka dikgopolo tša boikgantšho bja nnete go nna.

 

Ke ile ka mmotša gore:

"Morena, ke ipolela pele ga Mohlomphegi wa gago ka sebe sa boikgogomošo".

 

Ke moka Jesu a re:

"Atamela Pelo yaka ka lerato o theeletse."

Utlwa tlhokofatšo ye sehlogo yeo o e bakilego Pelong ya ka ya seatla se bulegilego ka boikgantšho bja gago ".

 

Gomme nna, ke thothomela, ka theeletša Pelo ya gagwe.

Tsela ya go hlalosa seo ke se kwelego le go se kwešiša ka metsotswana e sego kae! Pelo ya ka yeo e bego e thothomela ka lerato, e be e betha kudu moo ke ilego ka nagana gore e be e le kgaufsi le go thuthupa.

Ge e le gabotse, ka morago go ile gwa bonagala go nna gore pelo ya-ka e be e robegile ka baka la bohloko, e gagotšwe e bile e senyegile.

 

Ka morago ga go itemogela tše ka moka, ke ile ka goeletša ka makga a mmalwa gore:

"Oo! Boikgogomošo bja batho bo sehlogo gakaakang!

Ke sehlogo kudu mo e lego gore, ge nkabe e na le maatla, e be e tla senya Motho wa Kgethwa! "

 

Ke moka   ke ile ka akanya boikgantšho bja motho e le seboko se se gobogilego kudu maotong a Kgoši e kgolo  .

E a tsoga le go ruruga ka tsela yeo e dirago gore o dumele gore ke selo. Ka sebete sa gagwe se segolo, .

- butle-butle qala ho khagaba le ho namela moaparo oa Kgosi, .

- go fihlela e fihla hlogong ya yona.

Ka ge a bona mphapahlogo wa gauta wa kgoši, o nyaka go mo tšea gomme a o bea hlogong ya gagwe. Ke moka o a nyaka

- apola seaparo sa borena sa morena, .

-detronize e, le

-diriša mekgwa ka moka go tšea bophelo bja gagwe.

Seboko ga se tsebe le gore ke sephedi sa mohuta mang. Ka boikgantšho bja gagwe, ga a tsebe gore kgoši e be e ka kgona

mo fediše, o mo pšhatlaganye ka tlase ga   dinao tša gagwe, .

-senya ditoro tša gagwe tše bose ka mohemo o bonolo.

 

Baikgantšhago ke ba go hloka mekgwa, ba ikgogomoša e bile ga ba leboge. Bahlaselwa ba dikgopolo tše di fošagetšego tša bošilo le bao ba rurugilego dihlogo ka baka la boikgogomošo, .

ba tsoga ka kgalefo le   phišego

kgahlanong le bao ba sa ikgantšhego kudu ka   bona.

 

Ke nna yo a bonego ka gare ga seboko se se gobogilego le se se nyamišago maotong a Kgoši ya Modimo.

Ke ile ka kwa moya wa ka o thekesela ka kgakanego le bohloko, .

ka baka la go mo goboša. Pelo ya ka e itemogetše bohloko bjo bo šiišago bjoo Jesu a ilego a bo tlaišwa ka baka la boikgogomošo bja ka.

 

Ka morago ga moo, Jesu o ile a ntlogela ke nnoši.

Ke ile ka dula ke naganišiša ka bošilo bja sebe sa boikgogomošo.

Ga ke kgone go hlalosa tlaišego e kgolo yeo e ilego ya ntirela yona.

 

Ka morago ga go naganišiša ka kelohloko ka seo Jesu a mpoditšego sona, o ile a boa gomme a dira gore ke tšwele pele ka boipolelo bja-ka.

 

Ke šikinyega go feta pele, ke ile ka ipolela dikgopolo tša-ka le mantšu a-ka

gore ke be ke ile ka ngangišana kgahlanong le dikganyogo tša gagwe tšeo di bontšhitšwego,   le

gaešita le dibe tša ka tša   go se dire selo.

Ke ile ka ipolela tše ka moka ka bohloko bjo bogolo le go baba ga pelo moo ke ilego ka tšhošwa ke tšona.

-ya bonnyane bja ka le

- ya sebete sa ka sa go kgopiša Modimo yo botse kudu yo, go sa šetšwe dikgopišo tša ka, a bego a nthušitše, a npoloketšego le go nphepa.

 

Ge e ba a be a ekwa kgalefo go nna, e be e le lehloyo la gagwe la sebe e sego selo se sengwe. Ka mo go fapanego, botho bja gagwe go nna, ke le modiradibe, e be e dutše e le e kgolo kudu.

 

O ile a ntira gore ke lebalele gaešita le ge, ge a be a lebane le toka ya Modimo, a be a pepentšha mafokodi le mafokodi a-ka. Ka go boela morago, e ile ya nnea ditebogo tše dintši le matla a go šoma ka tšona.

 

Go be go le bjalo ka ge eka o tlošitše lebota leo le bego le aroganya moya wa ka le Modimo ka baka la

ya sebe.

 

Ge e ba batho ba be ba ka kwešiša botse bja Modimo le go goboša ga sebe, ba be ba tla raka sebe ka mo go feletšego lefaseng.

Ba be ba tla swarwa ke go itshola mo gogolo le go itshola ka baka la dibe tša bona, goba ba be ba tla hwa.

 

Ge ba be ba tseba botse bjo bo sa felego bja Modimo, ba be ba tla ineela go yena.

Gomme bakgethwa ba be ba tla hwetša go Modimo sediba se segolo sa dikgaugelo seo se neetšwego go kgethagatšweng le go thabafatšwa ga bona.

 

Ge Jesu a bona gore ga ke sa kgona go kgotlelela tlalelo le go baba ga sebe, o ile a ikgogela morago, a ntlogela ke nweletše dikgopolong tša-ka ka bobe bjo bo dirilwego ke sebe.

 

Ka botho bja gagwe bja bophelo ka moka, o ile a mphološa kahlolong ya Tatagwe gomme a mpha dikgaugelo tše mpsha.

 

Ka morago ga nako e telele, Jesu o ile a boa gape go tlo ntumelela go tšwetša pele boipolelo bja-ka, bjoo gaešita le ge ka dinako tše dingwe bo be bo šitišwa, bo tšerego mo e ka bago diiri tše šupago.

 

Ge Jesu yo botho kudu a be a feditše go kwa boipolelo bja-ka, o ile a tlogela boemo bja gagwe bja go ba Moahlodi gomme a tšea boemo bja Tate yo lerato.

 

Ke be ke dulwa ke tsebo yeo e sa thibelegego ya gore bohloko bja-ka, le ge e le bjo bogolo gakaakang, bo be bo sa lekana go lefela ditlolo tša-ka tšeo ke di dirilego malebana le Modimo wa-ka.

 

Jesu, go ntšhoša seporong, o re:

"Ke nyaka go tlaleletša ka tlaleletšo. Ke tla diriša go moya wa gago mohola wa ditlaišego tša ka Tšhemong ya Getsemane."

Se se tla ba se se lekanego go kgotsofatša toka ya Modimo ”.

Ke moka ke ile ka ikwa ke ikemišeditše kudu go amogela tebalelo ya Jesu bakeng sa dibe tša-ka.

 

Ke moka, ka khunama maotong a gagwe, ka moka ba kokobeditšwe e bile ke gakanegile, ka re go yena:

 

"Modimo yo mogolo, ke kgopela kgaugelo ya gago le tebalelo ya dibe tša ka tše dintši le tše šoro."

Ke rata gore bokgoni bja ka bo ata ka mo go sa felego gore ke kgone go reta ka mo go lekanego Kgaugelo ya gago ye e sa felego.

Wena Tate wa Legodimong, lebalela lenyatšo le legolo leo ke go dirilego ka go go dira sebe gomme o ikemišetše go mpha tebalelo ya gago ya botate ".

 

Ke moka a re go nna:  “Ntshepiše gore o ka se sa hlwa o dira sebe. Dula kgole le wona moriti wa sebe.”

 

Ka araba ka re: "Oo! Ee! Ke e holofetša makga a sekete gomme ke rata go hwa go e na le go kgopiša Mmopi wa ka, Molopolodi wa ka le Mophološi wa ka. Le ka mohla!

Le ka mohla gape!"

 

Go yona Jesu a ilego a emiša seatla sa gagwe sa le letona, a bolela mantšu a tebalelo, gomme a tlogela noka ya Madi a gagwe a Bohlokwa e elela godimo ga moya wa ka.

 

Ka morago ga gore Jesu a hlatswe moya wa ka ka Madi a gagwe a Bohlokwa gomme a mpha Tefelo ya gagwe, ke ile ka kwa go tswalwa gape bophelong bjo boswa bjo bo tletšego go feta le ge e le neng pele ka botlalo bja mogau.

 

Tiragalo ye e ile ya hlola kgopolo go nna yeo nka se tsogego ke e lebetše.

Nako le nako ge e boela kgopolong ya-ka, lethabo le tee le a rotoga moyeng wa-ka gomme go thothomela go hlasela sephedi sa-ka ka moka. Gomme ke e phela gape ka botlalo, bjalo ka ge eka e a direga.

 

Ka ge ke be ke tletše ka dikgopotšo tša nakong e fetilego, ke ile ka tlala ka ditutuetšo tšeo di bego di fagahletše go ngwalelana, ka mo go kgonegago, .

go dikgaugelo tše tee tšeo Jehofa a ilego a tšwela pele a mpha tšona, .

- goba ka go itlhabolla gape le go mpušetša boemong bja mohlaselwa, .

- goba ka go itokišetša ka go lebanya kudu go phela ka Thato ya gagwe ya Kgethwa, yeo a e laetšego

- mehau e meholo ea bomodimo e

- go tšea karolo mo gogolo kudu ka lehlakoreng la ka. (14) .

 

Gomme ka ge ke se selo, ke ile ka swanelwa ke go amogela se sengwe le se sengwe go tšwa go Modimo.

Ke moka ke ile ka swanelwa ke go šoma go tsenya ba bangwe ka dikgaugelo tšeo di amogetšwego, .

-go swana le ngaka yeo, ka madi a yo mongwe, .

-o na le tšhelo go motho go mo thuša go boela a phela gabotse mmeleng. Gomme ke ile ka swanelwa ke go kgonthiša ka kelohloko gore dilo ka moka di boela go Modimo.

Go fihlelela se, Jesu yo a rategago wa ka o thomile ka go nkgoga mmeleng wa ka, a nkgaola go se sengwe le se sengwe seo se bego se ka nkaroganya le Yena, gomme

go mpekotša boemong bja mohlaselwa wa sa ruri.

 

Jesu yo a sa felego pelo kudu o be a nyaka gore ke dule ke itokišitše ge a be a nyaka go mpha tše dingwe tša mošomo wa gagwe goba ditlaišego tša gagwe.

O be a dira se

go kgotsofatša Toka ya Modimo yeo e kgopišwago ke go fapoga mo go tšwelago pele ga batho, .

goba go thibela goba go emiša go otlwa mo go se nago kgaugelo mo a lego ka tlase ga wona.

 

Go mpshafatša matla a ka ao a lahlegilego, .

Jesu gantši o be a mpha dikgaugelo tše di kgethegilego, .

e nngwe ya tše ke go lokollwa molatong mo go boletšwego ka gona ka mo godimo, mo go ilego gwa   newa nna ka makga a mmalwa.

 

Ka dinako tše dingwe  , ge ke be ke ipolela go moperisita, .

Ke be ke itemogela ditla-morago tše di fapa-fapanego le tše di sa tlwaelegago moyeng wa-ka. Gomme ge boipolelo bo fedile, .

Jesu ka boyena o ile a tšeela motho yo a ipolelago legato.

 

O ile a tšea sebopego sa boipolelo, gomme nna, ke nagana gore ke be ke bolela le moipolelo wa-ka, .

-Ka bula pelo yaka mme

-Ke ile ka utolla boemo bja moya wa ka, dipoifo tša wona, dipelaelo, ditlaišego, dipelaelo le dinyakwa tša wona.

Eupša

-go tšwa go dikarabo tšeo ke di amogetšego e

- ka baka la botho bja Lentšu, leo ka dinako tše dingwe le bego le fapantšha le la moipolelo wa ka, ke ile ka utolla gore e be e se yo mongwe ge e se Jesu.O be a le yo a nago le botho kudu!

Gomme ditlamorago tša ka gare tšeo ke bego ke itemogela tšona e be e se tše di tlwaelegilego. Ka nako ye nngwe e be e le Jesu go tloga mathomong:

- o kwele boipolelo bja ka, bjo bo tlwaelegilego goba bjo bo sa tlwaelegago, .

-gomme a mpha tebalelo.

Ge nkabe ke nyaka go anega se sengwe le se sengwe seo se diregilego magareng ga ka le Jesu, go be go tla tšea nako e telele gomme go be go ka tšewa e le kanegelo ya dinaane.

Le gona, ke tla tšwela pele go selo se sengwe se bonolo go se kgahliša.

 

Dikgwedi tše senyane pele se direga, .

Jesu o be a ntsebišitše ka ntwa ya bobedi magareng ga Italy le Afrika. Gomme ke kamoo:

 

Jesu wa ka yo a šegofaditšwego o be a ntšere mmeleng wa ka.

Ge ke dutše ke mo latela ke fetogile, o ile a ntlhahla tseleng e telele yeo e bego e tletše ka ditopo tša batho tšeo di kolobilego mading a tšona. E ile ya bontšhwa go nna e le noka yeo e tlalago setarateng.

Seo se ilego sa ntšhoša kudu ke gore Jesu o ile a mpontšha ditopo tšeo di tlogetšwego tšeo di bego di lebeletšane le themperetšha e šoro gotee le go ratwa ga diphoofolo tše di jago nama, ka ge go be go se na motho yo a bego a tla hlokomela dipoloko.

Ka go tšhoga kudu, ke ile ka botšiša Jesu gore:

"Molekane yo mokgethwa, tše ka moka di ra go reng?

 

Gomme Jesu a nkaraba: «Tseba gore ngwageng wo o tlago go tla ba le ntwa. Motho o ineela mekgweng ka moka e mebe le dikganyogong tša nama.

Ke nyaka tefetšo ya ka go nama yeo e nkgago sebe."

 

Ke be ke se na dipelaelo mabapi le seo Jesu a bego a se bolela. Eupša ke be ke e holofetše go sa šetšwe seo

-gore dikgweding tše senyane tše di latelago monna wa nama o be a tla emiša difišegelo tša gagwe gomme

-gore, ge a bona go sokologa ga gagwe, Jesu o be a tla emiša ntwa yeo e bego e rulagantšwe.

 

Eupša go thwe’ng ka tšeo

-bao ba wallow ka leraga la difišegelo tša bona e

-yeo, go e na le go sokolla, e nwelelago ka gare ga yona.

 

Gomme pejana go ile gwa direga gore Italy le Afrika di be di bolela ka ntwa ka lekga la mathomo.

Ke moka, kapejana ka morago ga moo, ba ile ba tsenela ntwa e thata yeo e ilego ya baka tlaišego e kgolo le tshenyo ka mahlakoreng ka bobedi.

Ka go rialo, go feta le ge e le neng pele, ke ile ka ineela go Jesu wa-ka yo botse gore ke fokotše palo ya bahlaselwa ba ntwa ye. Ke ile ka ineela bakeng sa meoya yeo, go sa šetšwe dithapelo tša ka le dikgopelo tša ka go kgaugelo ya Modimo, e bego e ka se be boemong bja mogau gomme e be e tla lahlelwa diheleng ge e be e tla tšwelela pele ga Modimo.

 

Eupša Jesu ga se a ka a ntheetša. Le mo nakong ye, e ile ya nntšha mmeleng wa ka. Se se latelago, ke be ke le Roma ka ponyo ya leihlo. Moo ke ile ka kwa mabarebare a mantši gomme ka ithuta ka boemo bjo bo hlalositšwego ka mo godimo. Jesu o ile a nkiša palamenteng, phapošing ya lekgotla, moo batlatšaditona ba bego ba swaregile ka ngangišano e fišago ya kamoo go ka dirwago ntwa gore ke kgonthišege gore ke tla fenya.

 

Poledišano e ile ya tšwela pele ka mantšu a mantši a go ikgantšha, boikgantšho le go fišegela thoko mo go kwešago bohloko. Eupša seo se ilego sa nkgahla kudu e be e le gore ka moka e be e le makoko gomme ba dira dilo ka tlase ga kgateletšo ya diabolo, yo ba bego ba mo rekišeditše meoya ya bona bakeng sa go fediša ntwa.

 

Ke ile ka tšhoga kudu ge ke ithuta se gomme ka ipotša gore:

"Ke batho ba bakae ba nyamilego le ba hlaga; ke dinako tše di nyamišago gakaakang, tše di nyamišago le go feta bao ba dulago moo!"

Go be go bonala go nna gore Sathane o be a buša gare ga bona, ka ge ba be ba bota yena ka botlalo go e na le go bota Modimo.Gomme e be e le go tšwa go diabolo moo ba bego ba letetše phenyo.

 

Ge ba dutše ba tsenela ngangišano e fišago le e tiilego, ba ile ba arogana, gaešita le ge ba be ba nyaka go kopanya diphapano tša bona. Jesu, a sa bonwe, o be a le gare ga bona.

Ge a ekwa ditšhišinyo tša bona tše di nyamišago, o ile a lla ka baka la mantšu a bona a nyamišago. Ka morago ga go dira dithulaganyo tša bona tša go lwa ntwa ya bona ka ntle le Modimo, ba ile ba ikgantšha ka boikgogomošo kudu, ba re ba kgodišegile kudu go feta le ge e le neng pele ka phenyo.

 

Ke moka, bjalo ka ge eka ba sa le gona ba mo theeletša, Jesu o ile a bolela ka lentšu la go tšhošetša: «Le itshepa kudu, eupša nna ke tla le kokobetša; gomme ka morago o tla ela bogolo bja ditahlegelo tša gago ka baka la go se bitše thušo le tsenogare ya Modimo yo e lego mongwadi wa botse ka moka.

Mo nakong ye Italy e ka se fenye. Go e na le moo, o tla itemogela go fenywa ka mo go feletšego."

 

Tsela ya go hlaloša gore pelo ya ka e ile ya tlaišega gakaakang ka lebaka la mantšu a a Jesu, le gore ke ka ditsela tše kae ke lekile go homotša Jesu wa ka yo botse, gore ka

minus ntwa ga e bolaya gakaakaa.

Bjalo ka mehleng, ke ile ka ineela bjalo ka mohlaselwa wa poelano gomme ka kgopela Morena gore a mphe ditlaišego tše dikgolo kudu le go phološa Italy go otlwa mo.

 

Eupša Jesu o ile a mpotša gore:

"Ke tla dula ke tiile gore Afrika e fenye Italy. Gomme ke tla go fa se fela:

Afrika e hlilego e ka se hlasele mobu wa Italy go tšwetša pele ntwa. Kotlo e lokile, ka gobane Italy e e swanelwa

- bakeng sa mokgwa wa gagwe wa bophelo wa licentious, .

- bakeng sa tumelo ya hae e lahlehileng e

-ka gobane o bota diabolo go e na le go bota Modimo ".

 

Se sengwe le se sengwe seo se bego se bolelwa go nna ka nako yeo, goba maemong a mangwe, ke ile ka hlalosa ka tlase ga go kwa moipolelo wa-ka.

Gomme o ile a mpotša gore: "Ga go bonagale go na le kgonagalo go nna gore Italy e tla fenywa ke Afrika, ka ge tlhabologo ya sebjalebjale ya Italy e na le mehuta ka moka ya dibetša tša go hlasela le tša go itšhireletša tšeo Afrika e se nago tšona".

Ge mantšu a Jesu a tiišetšwa, moipolelo wa ka o ile a mpotša gore: "Morwedi wa ka, ga go na leano, ga go na bohlale, ga go na maatla ao a nago le mohola, ge a sa tšwe go Modimo".

 

Nkabe ke phethile mo pego ye ya dilo tše bohlokwa kudu tšeo di ntiragaletšego ka Jesu go tloga ge ke na le mengwaga ye 16 go fihla lehono, ge nkabe moipolelo wa ka a se a nkgapeletša go bolela ditsela tše di fapafapanego tšeo Jesu a di dirišitšego go boledišana le nna.

Ke tše di fapa-fapanego, eupša ke tla di fokotša go fihla go   tše nne.

 

Jesu o dira gore moya o tsebe seo o nyakago go se dira gomme o dira gore moya o tšwe  mmeleng wa  gagwe   .

Se se ka direga ka ponyo ya leihlo. Moya o tšwa mmeleng ka tsela ya tšhoganetšo mo e lego gore mmele o tsoga go latela moya eupša mafelelong o dula o le bjalo ka ge eka o hwile. Moya, ka lehlakoreng le lengwe, o latela Jesu lebelong la gagwe gomme o sepela legohle: lefase, mawatle, dithaba le magodimo, gomme o feleletša o le dileteng tša Pakatori goba bodulong bjo bo sa felego bja Modimo.

Ka dinako tše dingwe moya o tloga mmeleng o iketlile kudu. Ge e le gabotse go bjalo ka ge eka mmele o be o khutša o dutše o tšhogile e bile o nweletše go Modimo.Ke moka, ge Jesu a tloga, moya o leka go mo latela kae le kae mo a yago gona. Boemong le ge e le bofe mmele o dula o tšhogile gomme o sa kwe selo sa lefase la ka ntle, gaešita le ge lefase ka moka le be le tla šišinywa goba mmele o ile wa phuntšhwa, wa fišwa goba wa gagolwa   diripana.

 

Nka bolela gore ka tsela efe goba efe ke be ke tšwile mmeleng wa ka gomme ke le kgole le moo Jesu a ilego a nkiša gona. Ge ke be ke le kgole le mafelelo a lefase, Pagatori goba Paradeiseng, gomme ke bona moipolelo wa ka a etla ntlong ya ka go tlo ntsoša, gona, ka go panya ga leihlo gomme ka taelo ya Jesu, ke ile ka ikhwetša ke le mmeleng wa ka .

 

Jesu o be a nyaka go kwa ga-ka ka mo go phethagetšego go moipolelo wa-ka.

Makga a mmalwa a mathomo ao se se diregilego ke be ke tshwenyegile, ke feregile ebile ke tshwenyegile go boela mmeleng wa ka ka nako gore ke be gona go moipolelo wa ka ge a be a nyaka go ntsoša.

 

Le gona ke ile ka swanelwa ke go ba yo a kwago!

Ke ipolela gore ga se gwa tšea nako e telele go tsena mmeleng wa-ka ge moipolelo a be a ntetile malaong a-ka.

Eupša ge nkabe Jesu a se a akgofela go bušetša moya wa ka mmeleng wa ka, nkabe ke ile ka ganetša ka manganga lentšu la moipolelo, ka ge ke be ke na le kgetho ya go tlogela Jesu, Molemo wa ka wa godimodimo, goba go ikokobeletša lentšu la moipolelo wa ka.

Ke ile ka re go Jesu: “Ke ya go moipolelo wa ka yo a mpitšago go kwa, eupša go se go ye kae ke tla boela go Moratiwa wa ka, gateetee ge a sepetše.”

Ke kgopela gore o se ke wa ntira gore ke eme nako e telele."

 

Ka tsela efe goba efe, Jesu o be a sa swanela go bolela le moya wa ka gore ke kwešiše.

Bakeng sa seetša seo e se fetišago monaganong wa-ka, se ile sa dira gore ke kwešiše ka go lebanya seo se bego se bolela go nna. Ao! re kwešišana gakaakang ge re le gotee!

Mohuta wo wa poledišano ya tlhaologanyo yeo Jesu a itirago gore a kwešišwe ka yona o na le lebelo kudu. Dilo tše dintši tše di phagamego di ithutwa ka go panya ga leihlo - go feta kamoo o ka ithutago ka gona ka go bala dipuku bophelo ka moka.

 

Poledišano ye e phagame kudu e bile e phagame kudu moo e lego gore ga go kgonege gore bohlale bja motho bo hlalose ka mantšu tšohle tšeo moya ka go rialo o ka di amogelago go o tee.

motsotso o bonolo.

 

Ao! Jesu ke morutiši yo bohlale le yo bohlale gakaakang!

Ka go panya ga leihlo o ithuta dilo tše dintši tšeo ba bangwe ba bego ba ka se kgone go ithuta tšona ka nywaga e mmalwa.

Se ke ka gobane beng ba lefase ga ba na matla a go fetišetša thutamahlale ya bona.

Le gona ba ka se kgone go boloka tlhokomelo ya barutiwa ba bona ka ntle le go lapa le go dira boiteko.

 

Ditsela tša Jesu di bose kudu, di bonolo e bile di botho moo e lego gore gateetee ge moya o e utolla, .

- o ikwa a mo kgahlwa; Le

- a ka se dire selo ge e se go kitima ka morago ga gagwe ka lebelo le legolo.

 

Ka ntle le go e lemoga, moya o iphetoša go yena ka tsela yeo o ka se kgonego go fapantšha magareng ga wona le Motheo wa Kgethwa.

Ke mang yo a bego a ka hlalosa seo moya o ithutago sona motsotsong wo wa phetogo.

 

Se se ka hlaloswa

-feela go tšwa go Jesu o

-go tšwa moyeng wo o fetilego phetogo ye nakong ya bophelo bja wona gomme o fihlile boemong bja letago le le phethagetšego.

 

Le ge moya o ka boela mmeleng wa wona

- rua leseli la Modimo le

- o ile a ikwa a nweletše ka mo go feletšego go Modimo, .

o be a tla ba le bothata bja go bolela gore go ikwa bjang ge o boela mmeleng wa gago, o nweletše leswiswing le lefsifsi kudu.

 

Boiteko bja gagwe e be e tla ba bjo thata le bjo bo sa phethagalago, ge e ba e se bjo bo sa kgonegego ka mo go feletšego. Ka mohlala, akanya ka sefofu go tloga ge se belegwa seo, ka letšatši le lengwe, se amogelago matla a go bona gatee-tee, le seo, ka nako e kopana, se sepelago   legohle gomme se bona dilo tše di makatšago kudu: diminerale, dimela, diphoofolo le diphapoši tša go bolokela tša legodimo tšeo di nago le marontho. ya   dinaledi.

Gomme a re re ka morago ga metsotso e sego kae o bušetšwa boemong bja gagwe bja bofofu. Na o be a ka kgona go boledišana e le ka kgonthe, ka leleme le le swanetšego, seo a se bonego?

Na o be a ka se ipee kotsing ya go itira lešilo?

ge e ba, go e na le go nea kakaretšo e kopana ya seo a se bonego, .

o be a leka go nea   tlhaloso e feletšego.

Boemo bjo bo swana le bja moya wo o sepetšego lefaseng ka moka le go ya Legodimong gomme wo, ge o boela mmeleng wa gagwe, o ikwago gore motho wa rena wa sefofu o boile bofofung bja gagwe.

 

O rata go tšhabela ka setu go e na le go bolela, ka gobane o tšhaba go bonagala a segiša.

Moya wo o boelago mmeleng wa gagwe o nyamile e bile ga o homotšege ka gore o kwa boemong bja mogolegwa.

O kganyoga go tloga bakeng sa go mo hola kudu gomme ga a thabe kudu go feta yo a lahlegetšwego ke go diriša pono.

 

O kganyoga feela go kopana le Modimo gomme ga a na kganyogo ya go bolela ka seatla sa gagwe sa nngele le ka tsela e sa rulaganyetšwago ka dilo tšeo di fetago bokgoni bja gagwe bja setho le bja nama.

 

Ka lebaka la go kwa le kotsi ya go dira diphošo, bjale ke tla hlaloša, ka mo nka kgonago, tsela ye nngwe yeo Jesu a bolelago  le  moya ka yona.

Ge moya o sa le mmeleng wa wona, o bona   Motho wa ngwana goba Jesu yo monyenyane a tšwelela, goba boemong bja gagwe bja   go Bapolwa. Gomme Mantšu ao a a bolelago a fihlelela kwešišo ya moya  .

Moya, ka lehlakoreng le lengwe, o bolela le Jesu.Selo se sengwe le se sengwe se direga bjalo ka poledišano magareng ga batho ba babedi.

Mantšu a Jesu ka nako yeo ke a sewelo gomme a se na mantšu a mane goba a mahlano ka thata. Ke ka sewelo kudu a bolelago nako e telele.

Lentšu le bonolo la Jesu le tšweleditše Seetša se se tseneletšego ka go nna gomme la tlogela moya wa ka o monywa ke therešo yeo e ilego ya ba ya ka. Go be go swana le go bona moela o monyenyane wo kapejana o fetogago lewatle le legolo.

 

Ge banna ba bohlale ba lefase ba be ba ka kgona go kwa Lentšu le bonolo la Jesu, ka nnete ba be ba tla makala, ba dimumu, ba gakanegile gomme ba palelwa ke go tseba gore ba arabe eng. Ge Jesu a nyaka go bonagatša Therešo go sephedi, o šomiša polelo yeo e swanetšego bohlale bja sephedi seo. Ga go nyakege go nyaka mantšu a kgethegilego gore o kgone go fetišetša Mantšu a Jesu go batho ba bangwe.

Re ka diriša mantšu a gagwe ka noši.

 

Ka lehlakoreng le lengwe, moya o hlabja ke dihlong ge o leka go boledišana le ba bangwe ka molomo ditherešo tšeo o ithutilego tšona ka dikgokagano tša tlhaologanyo. Jesu o tlwaela tlhago ya motho. Ka go kgetha mantšu a gagwe, o tlwaela polelo le bokgoni bja moya o mongwe le o mongwe. Ge e le nna, sebopiwa se senyenyane, ga ke kgone go fetišetša dikgopolo tše ka mo go lekanego go ba bangwe ntle le go ipea kotsing ya go lelera.

 

Ka boripana, Jesu o šoma e le morutiši yo bohlale kudu le yo a nago le mpho yo a nago le tsebo e phagamego thutamahlaleng ka moka.

Diriša polelo yeo e kwešišwago le yeo e bolelwago ke morutwana gomme, ge a dutše a nyaka therešo ya thutamahlale, o ithute go kwešišwa. Go sego bjalo o be a tla ruta polelo pele gomme ka morago a ruta mahlale ao a nyakago go a fetišetša.

 

Jesu, yo e lego botse ka moka le bohlale, o tlwaela bokgoni bja moya e le gore a se ke a nyatša goba go nyenyefatša motho yoo.

Go motho yo a sa tsebego selo yo a nyakago go ithuta, o ruta therešo yeo e nyakegago bakeng sa go fihlelela bophelo bjo bo sa felego.

Gomme go seithuti o fetišetša Ditherešo tša gagwe ka tsela ye e raraganego kudu, morero wa gagwe o nnoši ke go tsebja, go lebogwa le go se amoge motho le ge e le ofe Ditherešo tša gagwe.

 

Tsela ye nngwe yeo Jesu a e šomišago go dira gore moya o kwešiše Ditherešo tša Gagwe  ke ka go tšea karolo go  Motheo wa Gagwe    .

 

Re a tseba gore Modimo o hlodile lefase go tšwa go selo, gomme ka Lentšung la gagwe dilo ka moka di ile tša ba gona. Ke moka, bjalo ka ge go be go bonetšwe e sa le pele go tloga ka mo go sa felego, tlholo e ile ya hlongwa ke Lentšu le lengwe le matla-ohle la Mmopi.

Ka go realo, ge Jesu a bolela ka bophelo bjo bo sa felego go moya, gona, ka yona tiro yeo, o tsenya therešo ye moyeng.

 

Ge a nyaka gore moya o ratane le Botse bja gagwe, o mmotšiša gore: "Na o nyaka go tseba gore ke botse gakaakang? Le ge mahlo a gago a hlahloba dilo ka moka tše dibotse tšeo di phatlaletšego lefaseng le leratadimeng, o ka se tsoge o bone botse bjo bo bapetšwago le bjona." go ya go ya ka".

Ge Jesu a dutše a mmotša se, moya o ikwa gore selo se sengwe sa Modimo se tsena go wona.

 

Gomme o nyaka go ba kgauswi le yena ka gobane o kgahlwa ke Botse bja gagwe bjo bo fetago botse ka moka. Ka nako e swanago, o lahlegelwa ke kganyogo ka moka ya dilo tše dibotse tša

Lefase, ka baka la gore dilo tše e ka ba tše botse le tše bohlokwa gakaakang, le bona phapano ye e sa felego magareng ga Jesu le dilo tše. Ka go rialo o ineela go Modimo gomme o fetoga go yena.

O dula a nagana ka yena ka gobane o apešitšwe ke yena ka moka, o ratwa ke yena, o tseneletše ke yena. Gomme ge Modimo a be a ka se dire mohlolo, moya o be o tla kgaotša go phela: pelo ya gagwe e be e tla fetoga lerato le le sekilego ge a bona Botse bja Jesu gomme o be a tla rata go fofela go yena go thabela Botse bja gagwe.

 

Le ge ke kwele maikutlo a ka moka, go akaretša le makenete wa Botse bja Jesu, ga ke tsebe gore ke hlaloše bjang dilo tše. Mantšu a ka a ka nea feela ditlhaloso tše mpe. Lega go le bjalo, ke swanetše go dumela gore go šala kgatišo e phagametšego tlhago ka go nna yeo e dirago gore monagano wa-ka o kgomarele dilo tše tša kgonthe.

Ge go bapetšwa le Jesu wa ka yo botho kudu, selo se sengwe le se sengwe se sebotse lefaseng se fifala bjalo ka naledi pele ga letšatši. Ka gona ke ile ka thoma go lebelela dilo ka moka tše dibotse tša lefaseng e le dilo tša go hloka tlhaologanyo goba dilo tša go bapala. Seo ke se boletšego ka Botse bja Jesu, gammogo le ka Bohlweki bja gagwe, Botse bja gagwe, Bonolo bja gagwe le mekgwa ye mengwe ka moka ye mebotse le dika tša Modimo, ka gobane ge a bolela le moya, o kgokaganya gape le Mekgatlo ya gagwe bjalo ka   dika tša gagwe.

 

Ka letšatši le lengwe Jesu o ile a re go nna: "Na o a bona gore ke hlwekile bjang? Le nna ke nyaka bohlweki bjoo go wena". Ke ile ka kwa gore ka mantšu a Jesu o ile a tšhela Bohlweki bja gagwe ka go nna gomme ka thoma go phela bjalo ka ge eka ga ke na mmele. Ke ile ka ikwa ke robetše e bile ke tagilwe ke monkgo wa legodimo wa Bohlweki bja gagwe.

Mmele wa ka, wo bjale o bego o tšea karolo go Bohlweki bja wona, o ile wa ba bonolo kudu. Toka ya Jesu le go hlaswa ga gagwe ditšhila di ile tša ntlhaba go fihla bokgoleng bja gore, ge nka lemoga ditšhila, gaešita le ge ke le kgole, mpa ya-ka e be e tla rabela ka ditiragalo tše matla tša go hlatša.

Ka boripana, moya wo Modimo a boletšego go wona ka go hlweka o fetotšwe ka mo go feletšego. O phela le go dira dilo feela go Jesu, ka ge a hlomile bodulo bja gagwe bja sa ruri go yena.

 

Ke swanetše go gatelela mo gore seo ke se boletšego ka Botse le Bohlweki bja Jesu, le ka seo se fetotšwego go nna, ke go fo ba kakanyetšo, ka ge bokgoni bja motho le bohlale di sa kgone go tšweletša ka polelo ya motho seo e lego se se phagamego le sa morongwa.

Ke ka fao go sa kgonegego gore ke hlaloše gabotse ditemogo tšeo ke bilego le tšona ka Bohlweki, Botse le mekgwa ye mengwe ye mebotse le dika tša Modimo tša motho wa ka yo botse.

Nako le nako Jesu o be a boledišana le moya wa-ka.

Ke mo go kganyogegago gakaakang go tšea karolo mekgweng e mebotse le dika tša Modimo tšeo Jesu a di boledišanago le moya ka tsela e bjalo ya mathomo!

Ge e le nna, ke be ke tla fa se sengwe le se sengwe seo se lego gona ka go ananya ka motsotso wo bonolo wa kgokagano ye bjalo, yeo ka yona moya o mo batamelago gomme o tlišwa kwešišong ya dilo tša Modimo ka mokgwa wa barongwa le bakgethwa ba Legodimo.

 

Tsela e nngwe yeo Jesu a bolelago le moya ka yona ke ka   go boledišana ka pelo ka pelo.

 

Gomme ka ge moya e le lešaba la Pelo ya Jesu, ka mehla o hlokomela kudu go fa Modimo lethabo le legolo kudu.

 

Ka gare, Jesu o a khutša, eupša o dula a phakgame setšhabelong sa kgaufsi sa pelo. Ge dipelo tše pedi di dutše di kopana gomme tša fetoga selo se tee, e gopotša moya ka mošomo wa wona ntle le go hlagiša lentšu. Go itira gore a kwešišwe ka gare ga moya, go lekane gore a dire boitšhišinyo bja mmele bjo bonolo. Ka mantšu a mangwe, diriša mantšu ao a kwagalago pelong.

 

Tsela ye ya go bolela le moya, yeo e dirago gore Jesu e be mong wa pelo yo a feletšego, e direga ge a tšere tlhahlo ya moya. Ge e ba a mmona a hlaelelwa ke go phethagatša mešomo ya gagwe goba ge e ba, ka baka la go se šetše, a tlogetše selo se itšego se thelela, o mo tsoša ka go mo lapološa ka boleta kgopotšo.

 

Ge e ba a mmona a tshwenyegile, a nyamile, a šikinyega ganyenyane-ganyenyane, a hloka botho goba tše dingwe tše bjalo, o a mo sola.

Mantšu a gagwe a lekane gore moya o boele go wona ka pela go tsepamiša kgopolo kudu go Modimo le go phethagatša Thato ya Gagwe ye Kgethwa.

 

Mo ke nyaka go tšwetša pele pego ye ya megau yeo Jesu wa ka yo botho kudu a mphilego yona ka seatla se se bulegilego, wa mafelelo wa bahlanka ba gagwe, mo mengwageng ye e ka bago ye 16 ya bophelo bja ka, go thoma go tloga motsotsong wo ke ilego ka šišinya go dira novena ya go lokišetša monyanya ya Keresemose, ka go naganišiša ga senyane ka letšatši ka diphiri tše dikgolo tša go Tšwa Motho.

Ge ke thoma go ngwala mongwalo wo wa seatla, moipolelo wa ka o ile a tla go mpona gomme, mabapi le novena ye, ke ile ka re go yena: “Ka gona ka dira iri ya bobedi ya go naganišiša, ke moka ya boraro, go fihla ka iri ya senyane, yeo ke e fetišago ka setu gore ke se ke ka dira bjalo.” go ba yo a tenago ".

 

Lega go le bjalo, o ile a ntaela gore ke ngwale dilo ka moka ka botlalo. Ka gona ke swanetše go kwa, gaešita le kgahlanong le mabaka a-ka ka noši. Ka ntle le go tshwenyega ka yona gape le go bota Jesu, ke tšwetša pele kanegelo ya ka ya seo Jesu a dirilego gore ke itemogele sona nakong ya novena ye.

 

Go tloga go naganišiša ga bobedi, ke ile ka tšwela pele ka pela go ya go ya boraro.

Mathomong a go naganišiša mo, lentšu leo ​​le bego le le ka gare ga ka le ile la kwewa gomme la mpotša gore:

"Morwedi wa ka, bea hlogo ya gago diropeng tša Mma gomme o naganišiše ka Botho bja ka bjo bonnyane bjo bo lego gona."

Bonang, Lerato la ka la dibopiwa le nja ka nnete. Mollo o mogolo wa Lerato la ka, mawatle a Lerato la Bomodimo bja ka, a nfokotša go ba molora gomme a feta mellwane ka moka. Gomme ka fao Lerato la ka le akaretša meloko ka moka.

Ga bjale ke sa jewa ke Lerato le le swanago. Naa o a tseba gore Lerato la ka la go ya go ile le nyaka go ja eng? Ka moka ke meoya! Morwedi waka, Lerato la ka le tla kgotsofala fela ge le ba jele ka moka. Ka ge ke le Modimo, ke swanetše go gata mogato go tšwa go Modimo ka go gokarela moya wo mongwe le wo mongwe wo o tlilego, wo o tlago goba wo o tlago go ba gona, ka gobane Lerato la ka le be le ka se mphe khutšo ge nka ntšha o tee fela.

 

Ee, morwedi wa ka, lebelela ka Popelong ya Mma gomme o bee mahlo a gago go Botho bja ka bjo bo sa tšwago go ima. Moo o tla hwetša moya wa gago o emolotšwe kgauswi le wa ka, o dikologilwe ke dikgabo tša mollo tša Lerato la ka. Dikgabo tše di tla kgaotša feela ge di go fišitše, wena o na le nna!

Ke go ratile gakaakang, ke a go rata ebile ke tla go rata ka mo go sa felego! "

 

Ge ke ekwa Mantšu a, ke ile ka ba bjalo ka ge eka ke nweletše ka gare ga Lerato le ka moka la Jesu, gomme nkabe ke sa tsebe go araba ge nkabe lentšu la ka gare le se la ntšhišinye gomme la re go nna: “Morwedi wa ka, se ga se selo ge se bapetšwa le seo Lerato la ka.” a ka kgona go dira.

Batamela kgauswi le nna, fa diatla tša gago go Mma yo a rategago, gore o kgone go ba kgauswi kudu le popelo ya gagwe. Gomme ka nako ye e swanago e sa dutše e diega go Botho bja ka bjo bonnyane, bjo bo reretšwego fao go ima meoya go ya go ile. Se se tla go fa sebaka sa go naganišiša ka go feteletša ga bone ga Lerato la ka ".

 

Morwedi wa ka, ge o nyaka go feta go tšwa Leratong la ka leo le jago go ya go Lerato la ka la go bapala, o tla nkutolla ka sekoting se se se nago motheo sa tlaišego. Ela hloko gore moya o mongwe le o mongwe wo o imilwego go nna o rwele boima bja dibe tša wona, mafokodi a wona le dikganyogo tša wona.

Lerato la ka le ntira gore ke rwele boima bja yo mongwe le yo mongwe, ka gobane, ka morago ga go ima moya wa gagwe ka go nna, le nna ke ile ka ima go itshola le tefo yeo a tlago go e neela Tate. Gape, o se ke wa makala ge e ba Passion ya ka le yona e ile ya emoloa ka nako yeo.

 

Ntebeleleng ka popelong ya Mma o tla utolla gore ke phela tlaišego e kaakang moo.

Lebelela Testillino ya ka e dikologilwe ke mphapahlogo wa meetlwa, yeo ka sehlogo e phunyago letlalo la ka, e dirago gore ke tšholle dinoka tša megokgo ya go fiša.

Ee, sepela ka kwelobohloko go nna gomme, ka diatla tša gago tše di lokologilego, o omise megokgo ya ka.

"Mphapahlogo wo wa meetlwa, morwedi wa ka, ga se selo ge e se mphapahlogo wo sehlogo wo dibopiwa di mpolago ka dikgopolo tše mpe tšeo di tlatšago menagano ya tšona. Oo! Megopolo ye e ntlhaba ka sehlogo gakaakang - go bewa sedulong se setelele sa dikgwedi tše senyane!

Gomme bjalo ka ge eka seo ga se sa lekana, ba bapola Matsogo a ka le Maoto a ka, gore toka ya Modimo e kgotsofatšwe dibopiwa tše, tšeo di dikologago ka ditsela tše di kgopamego, tšeo di dirago mehuta ka moka ya go hloka toka le go tšea ditsela tšeo di sego molaong go di hola.

 

Boemong bjo ga go kgonege gore ke šišinye le ge e le Seatla, Monwana goba Leoto. Ke dula ke sa šikinyege, e ka ba ka baka la go bapolwa mo go šoro mo ke tlaišegago goba ka baka la sekgoba se senyenyane seo ke ikhwetšago ke le go sona.

 

Gomme ka phela ka go bapolwa mo dikgwedi tše senyane!

O a tseba, morwedi wa ka, ka gobane ke bona mphapahlogo wa meetlwa le go bapolwa

e mpshafaditšwego ka go nna motsotso o mongwe le o mongwe?

 

Ke gore botho ga bo ke bo kgaotša go emola meralo ye sehlogo yeo, go swana le meetlwa goba manala, e dulago e phunya ditempele tša ka, diatla tša ka le maoto a ka ".

 

Ka go realo Jesu o ile a tšwela pele go bolela seo Botho bja gagwe bjo bonnyane bo ilego bja tlaišega ka popelong ya Mmagwe.

Ke feta e le gore ke se ke ka ba ye telele kudu le ka gobane pelo ya ka ga e na sebete sa go botša se sengwe le se sengwe seo Jesu a ilego a se tlaišega ka baka la lerato la rena.

Gomme ke be ke sa kgone go itshwara eupša ke tšholla noka ya megokgo. Lega go le bjalo, o ile a ntšhišinya gomme ka lentšu le le fokolago a re go nna ka pelong ya ka:

 

"Ngwanaka, nka se eme go go bulela ke go bušetše lerato leo o mphilego lona."

Eupša ke sa dutše ke sa kgone go e dira, ka baka la gore, bjalo ka ge le ka bona, ke notletšwe godimo mo lefelong le leo le ntshwaretšego fase.

Ke rata go tla go wena, eupša ga ke kgone ka gobane ga ke kgone go sepela go fihla ga bjale.

 

Ngwana wa mathomo wa lerato laka la go tlaišega, etla gantši go nkatla.

Ka morago, ge ke etšwa ka popelong ya Mma, ke tla tla go wena go go atla le go ba le wena ".

 

Ka boikgopolelo bja-ka, ke ile ka akanya ke le le yena ka popelong ya Mmagwe gomme ke mo atla le go mo swara pelong ya-ka.

Masetlapelong a gagwe gape o ile a ntira gore ke kwe lentšu la gagwe gomme a re go nna: “Morwedi wa ka, se se lekane ga bjale.”

 

Eya bjale go naganišiša ka go feteletša ga bohlano ga Lerato la ka leo, le ge le gannwe, le ka se kego la gogela morago goba go ema.

Go e na le moo, e tla fenya se sengwe le se sengwe gomme ya tšwela pele e tšwela pele."

 

Ka go kwa pitšo ya Jesu ya go naganišiša ka go feteletša ga bohlano ga Lerato la gagwe, ke ile ka adima tsebe ya pelo ya ka go kwa lentšu la gagwe le le fokolago le mpotša ka gare ga ka:

"Hlokomelang gore gateetee ge ke imilwe ka popelong ya Mma, ke ile ka ima...

mogau go dibopiwa ka moka tša batho ka nako e tee, gore di gole go swana le nna ka bohlale le ka therešo.

 

Ke ka lebaka leo ke ratago khamphani ya bona, ke nyaka go dula ke le ka go ngwalelana ka mehla ga Lerato le bona, gomme gantši kudu ke bonagatša Lerato la ka leo le bethago go bona.

 

"Ka bona ke nyaka go ba ka go se kgaotše ka go fetolana ga Lerato le go abelana lethabo la ka le manyami a ka letšatši le lengwe le le lengwe. Ke nyaka gore ba lemoge gore lebaka le nnoši leo ke tlilego ka lona go tšwa Legodimong go ya lefaseng ke go ba thabiša."

Gomme bjalo ka ngwanešo yo monnyane, ke lakaletša go ba le bona le yo mongwe le yo mongwe go kgoboketša maikutlo a bona a mabotse le lerato la bona.

Ke rata go bušetša go yo mongwe le yo mongwe wa bona Dithoto tša ka le Mmušo wa ka, gaešita le ka ditshenyagalelo tša sehlabelo se segolo kudu: lehu la ka bakeng sa bophelo bja bona.

 

Ka boripana, ke nyaka go bapala le bona le go ba khupetša ka go atlana le go phophola ka lerato.

"Le ge go le bjalo, ka go ananya ka Lerato la ka, ka bomadimabe ke buna fela dihlabi. Ge e le gabotse go na le bao ba theeletšago Mantšu a ka ntle le thato ye botse, bao ba nyatšago Khamphani ya ka, bao ba ikarolago go Lerato la ka, bao ba lekago go ntšhabela goba." bao ba bapalago   difoa.

Se sebe le go feta, go na le bao ba nyatšago le go goboša.

 

Ba pele ga ba na kgahlego go Dithoto tša ka goba Mmušo wa ka; ba amogela dikano tša-ka le go gokarela ka go se kgomege.

Lethabo leo ke swanetšego go le kwa le bona le fetoga go homola le go ganwa.

Ba bangwe, ka palo ye kgolo, ba dira gore ke tšholle lerato la ka go bona ka megokgo ye mentši, yeo e šomago bjalo ka sephetho sa tlhago go Pelo ya ka yeo e nyatšwago le go galefišwa gakaakaa.

 

"Ka fao, ge ke sa le gare ga bona, ke sa le noši."

Bodutu bjo bjo bo gapeletšwago bjo bo bakwago ke go lahlwa ga bona go boima gakaakang. Ba thiba tsebe dipitšo ka moka tša Pelo ya ka!

Ba tswalela tsela e nngwe le e nngwe go Lerato la ka.

 

Ke dula ke le noši, ke nyamile e bile ke homotše  !

Ao! morwedi waka, mpfele ka Lerato la ka ka go se ntlogele bodutung bjo!

Ntumelele go bolela le wena le go theeletša ka kelohloko Dithuto tša ka  .

-Tseba gore ke nna Mong wa barutiši.

-Ge o nyaka go ntheeletša, o tla ithuta go gontši

Ka nako ye e swanago, o tla nthuša go tlogela go lla gomme wa thabela Bogona bja ka.

 

Mpotše, o ka rata go bapala le nna? "

Ke moka ka ineela go Jesu ke bontšha kganyogo ya ka ya go dula ke botega go yena le go mo rata ka bonolo le kwelobohloko.

 

Eupša, go sa šetšwe kganyogo ya gagwe ya go thaba le nna, o   ile a šala a nnoši, a se na kimollo  .

Ge ke fetša iri ya ka ya bohlano ke naganišiša, lentšu la ka gare la re go nna:

"Go lekane. Bjale naganišiša ka go feteletša ga botshelela ga Lerato la ka."

 

"Morwedi wa ka, a Intimacy ya ka e be le wena! Ntatamela gomme o rapele Mma yo a rategago gore a go fe lefelo le lennyane ka popelong ya gagwe, gore o kgone go lebelela gore ke boemong bofe bja bohloko bjo   ke lego gona."

 

Ke be ke nagana gore Mma Maria o be a nyaka go mpontšha lerato la gagwe le legolo ka go dira gore ke kopanele le Jesu yo bose le yo a nago le bogwera ka popelong ya gagwe. Ke ile ka nagana gore ke be ke le gona ka popelong ya gagwe kgauswi kudu le Jesu wa ka wa botho.Eupša ka ge leswiswi le be le le legolo, go be go sa kgonege gore ke bone dibopego tša gagwe gomme ke be ke kgona go kwa fela borutho bja Moya wa gagwe   wa Lerato.

 

Ka gare ga   ka o ile a mpotša gore:

"Morwedi wa ka, naganišiša ka ponagatšo ye nngwe ya bontši bjo bo phagamego bja Lerato la ka."

Ke nna Seetša se se sa Felego gomme ga go na seetša ka ntle ga ka seo se phadimago go feta.

Letšatši ka letago la lona ka moka ke moriti feela kgauswi le Seetša sa ka sa go ya go ile.

Lega go le bjalo, se se fifaditšwe ka mo go feletšego

- ha, bakeng sa lerato la dibopiwa, .

-Ke ile ka amogela tlhago ya motho.

Naa o bona kgolego ye lefsifsi yeo Lerato le nkišitšego go yona?

Ee, e be e le ka lerato la dibopiwa moo ke ilego ka lekanyetša go ye e fokotšegilego gomme ke be ke go letetše ka morago ga mahlasedi a sego kae a seetša. Ke ile ka leta ka go se fele pelo leswiswing le legolo, bošegong bjo bo se nago dinaledi goba go khutša, e lego seetša sa letšatši seo se bego se sešo sa tšwelela.

 

"Ke ile ka kgotlelela tlaišego e kgolo gakaakang moo! Maboto a masesane a kgolego ye a be a sa mphe sebaka sa go šikinyega gomme a nkweša bohloko bjo bo šiišago."

 

Go hloka seetša

- a nthibela ho bona mme a nka mohemo, .

-moya wo ke bego ke swanetše go o amogela ka go nanya go tšwa mohemong wa Mma.

 

O a tseba eng

-seo se ntlišitšego kgolegong ye, .

-ke mang a ilego a tloša Seetša sa ka gomme a ntira gore ke lwele moya?

 

Ke Lerato leo ke le kwago go dibopiwa tšeo di lebanego le leswiswi la dibe tša tšona. E nngwe le e nngwe ya dibe tša bona ke bošego go nna. Ke kgangwa ke go kwa dipelo tša bona tšeo di sa itsholago le tšeo di sa lebogego. Di tšweletša sekoti se se se nago motheo sa leswiswi seo se ngolofatšago.

 

O feteletšego ya Lerato la ka, o dirile gore ke thome go tšwa go botlalo bja Seetša go ntšea mašegong a lefsifsi kudu ka go fokotšega mo go sesane mo go fedišago tokologo ya Pelo ya ka ».

Ge a dutše a bolela se, Jesu o ile a lla ka bohloko ka baka la go hloka sekgoba. Go mo thuša, ke be ke nyaka go mo nea seetša se itšego ka lerato la-ka.

 

Ka tlaišego ya gagwe, o ile a ntira gore ke kwe Lentšu la gagwe le le bose gomme a mpotša gore:

"Seo se lekane bjale; a re tšweleng pele go feteletšego ya bošupa ya Lerato la ka."

 

Jesu o okeditše ka gore: "Morwedi wa ka, o se ke wa ntlogela ke le noši le leswiswing le legolo gakaakaa! O se ke wa tlogela Popelo ya Mma gomme wa ema go feteletšego ga bošupa ga Lerato la ka. Theeletša ka kelohloko:

 

"Ke be ke thabile ka mo go phethagetšego ka popelong ya tate. Go be go se na thoto."

yeo ke bego ke sa e na le yona: lethabo, lethabo, bjalobjalo. Barongwa ba ile ba nnea borapedi bja borapedi bjo bogolo kudu gomme ba ela hloko Kganyogo ya-ka e nngwe le e nngwe. Eupša go rata batho ka mo go feteletšego go ile gwa dira gore ke fetoše boemo bja-ka.

 

Ke itlhobotše lethabo le, mathabo a le dithoto tše tša legodimo go iaparoša mafokodi a dibopiwa, go ba tlišetša lethabo la ka la go ya go ile, lethabo la ka le mehola ya ka ya legodimo.

 

«Phapantšho ye e be e tla ba bonolo go nna ge nkabe ke se ka hwetša go motho go hloka tebogo mo go šiišago kudu le lehloyo le le thata kudu.

Ao! Lerato la ka le le sa felego le ile la nyamišwa gakaakang ke go hloka tebogo mo go bjalo!

Ke tlaišega kudu ka baka la bokgopo bja motho, yo go nna e lego yo mogolo le e bogale go feta meetlwa.

Lebelela pelo ya ka ye nnyane gomme o lebelele meetlwa ye mentši yeo e e khupetšego. Bona dintho tše di dirilwego ke meetlwa le dinoka tša Madi tšeo di elago go tšwa go tšona.

"Morwedi wa ka, le wena o se ke wa se leboge, ka gobane go se leboge ke selo se thata go Jesu wa gago. Go se leboge go mpe go feta go tšholla lebati la Pelo ya ka."

E dira gore ke tšwele ka ntle, ke se na lerato e bile ke tonya.

Go sa šetšwe go kgopamišwa ga pelo ya motho, Lerato la ka ga le fele.

Gomme o tšea boemo bja kgopolo bjo bo phagamego bjo bo ntirago gore ke kgopele le go lapa ka morago ga gagwe.

Gomme se, morwedi wa ka, ke go feteletša ga seswai ga Lerato la ka ".

 

"Morwa wa ka, o se ke wa ntlogela ke   le mong."

Tswela pele go ikhutsa hlogo ya gago sehubeng sa Mma gomme o tla theeletša go lla le   dikgopelo tša ka.

O tla bona gore go fegelwa ga ka goba dikgopelo tša ka ga di dire gore dibopiwa tše di sa lebogego di kwele bohloko Lerato la ka leo le nyatšwago.

 

Ka fao o tla mpona, ke sa le ngwana, ke otlolla seatla sa ka bjalo ka modiidi wa bakgopedi gomme ke kgopela kgaugelo le botho bjo bonnyane bja meoya. Ka tsela ye ke holofela go goketša dipelo tšeo di gatsetšego ka boithati.

"Morwedi waka, Pelo yaka e nyaka go fenya pelo ya motho ka ditshenyegelo ka moka."

Ka fao ke tšere sephetho sa gore ge, ka morago ga go feteletša ga bošupa ga Lerato la ka, ba sa dutše ba thiba tsebe gomme ba ipontšha ba se na kgahlego go Nna le Dithoto tša ka, gona ke tla ya pele.

Lerato la ka le be le swanetše go ba le fedile ka morago ga go hloka tebogo mo gogolo gakaakaa. Go molaleng gore ga go bjalo.

O nyaka go feta mellwane ya gagwe gomme a dire gore popelo ya Mma, Lentšu la ka la go kgopela, e fihle pelo ye nngwe le ye nngwe go tšwa mala.

 

Go kgoma ditlhale tša pelo ya motho, ke diriša mekgwa yeo e bontšhago kudu, mantšu a bose kudu le a atlegago kudu gotee le dithapelo tše di kgomago kudu. Ke ile ka ba botša gore:

«  Bana baka, mphe dipelo tsa lena, tseo e leng tsa ka.

Ka go bušetša, ke tla go nea se sengwe le se sengwe seo o se nyakago, go akaretša le nna.

 

Ka go kopana le Pelo ya ka, ke tla le ruthetša dipelo.

Ke tla ba dira gore ba thuthupe dikgabo tša Lerato la ka gomme ke tla senya ka go bona seo e sego Legodimo.

 

Tseba gore pakane ya ka ya go tloga Legodimong go yo mothofatšwa ka Popelong ya Mma e be e le gore o tsene ka Popelong ya Tate wa ka wa go ya go ile.

Ao! o se ke wa nyamiša dikholofelo tša ka!

"Go bona dibopiwa di ganetša Lerato la ka gomme di tloga go nna, ke lekile go di thibela."

 

Ka diatla tše di phuthilwego le dikgopelo tša-ka tše boleta kudu, ke ile ka leka go ba thopa ka go bolela ka lentšu le le llago gore:

 

"Le a bona bana ba ka, Mokgopedi yo monnyane yo ke lego yena, yo a nyakago dipelo tša lena fela. Na ga le kwešiše gore tsela ye ya go dira dilo e laelwa go nna ke go feteletša ga Lerato la ka?"

 

"Go goketša dibopiwa go Lerato la gagwe, Mmopi o ile a tšea sebopego sa ngwana yo monnyane, gore a se tšhoše."

Ge a bona gore sebopiwa se a se sa kgaotša e bile se a manganga e bile ga se ineele kgopelong ya gagwe, o a phegelela, o a lla le go lla.

Na se ga se go iše kwelobohloko? Na ga se ya nolofatša pelo ya gago?

 

"Morwedi wa ka, ga go bonagale gore dibopiwa tše di nago le tlhaologanyo di lahlegetšwe ke menagano."

Le ge ba swanetše go thabela go gatelelwa le go ruthetša ke dikgabo tša Lerato la ka la Modimo, ba leka go ikarola ka go ya go nyaka lerato la diphoofolo leo le kgonago go ba iša tlhakatlhakanong ya dihele gore ba lle ka mo go sa felego. "

 

Mantšung a a Jesu, ke ile ka ikwa ke hlakahlakane. Ke be ke tšhogile kudu.

Ke ile ka thothomela ge ke nagana ka tshenyo e sa lokišegego yeo e bakilwego ke go se leboge ga batho le ditla-morago tša yona tša ka mo go sa felego.

 

Gomme, ge ke be ke nweletše go go naganelwa mo, Lentšu la Jesu le ile la kwewa gape pelong ya ka:

"Le wena morwedi wa ka, ga o nyake go mpha pelo ya gago?"

Na ke swanetše go lla, ke ngongorege le go kgopela lerato la gago? "

 

Ge Jesu a mpotša se, pelo ya ka e ile ya swarwa ke bonolo bjo bo sa bolelwego go yena.

Gomme go lla ka lerato le le phelago leo le sa kago la kwewa pele, ke re:

"Jesu wa ka wa moratiwa, ga a sa lla."

Ee, ee! Ga ke go nea pelo ya ka feela, eupša ke a ipha.

 

Ga ke dikadike go go fa se sengwe le se sengwe.

Eupša e le gore mpho ya ka e be e botse kudu, ke nyaka go tloša pelong tšohle tšeo e sego tša gago. Ka fao hle mphe mogau wo o šomago go dira gore pelo ya ka e swane le ya gago, gore o kgone go hwetša legae le le tsepamego le la go ya go ile moo."

 

"Morwedi wa ka, seemo sa ka se thoma go ba bohloko le go feta."

Ge e ba o nthata, dula o ntebeletše e le gore o kgone go ithuta se sengwe le se sengwe seo ke go rutago sona.

Neela Jesu wa gago yo monnyane go itshola ka megokgo ya gagwe le ka ditlaišego tša gagwe tše di tseneletšego - lentšu la lerato, go phophola, go atlana ka lerato - gore Pelo ya ka e homotšwe ka maikutlo a go boela morago ga lerato.

 

Le a bona, morwedi wa ka, ka morago ga go bala bohlatse bja Lerato la ka bjo bo hlalošitšwego ke go feteletša dilo tše seswai tšeo di boletšwego go fihla ga bjale, motho o be a swanetše go ba a khuname pele ga lerato la ka la nnete le le le phagamego.

Go fapana le seo, e e amogela gampe gomme e dira gore ke feteletše go feteletšego ye nngwe yeo, ge e sa hwetše a

morago, go tla ba bohloko le go feta go nna.

 

"Go fihla ga bjale motho ga se a ineela. Ke ka fao ke tšwelago pele ka go feteletša ga ka ga senyane ga Lerato, e lego kganyogo ya ka ye e fišago ya go tšwa ka popelong go ya morago ga motho. Gomme ka morago ga go mo emiša mabopong a bobe, ke kganyoga ka phišego." go mo gokarela.le go mo atla - o sa leboge kudu ka Lerato la ka - go mo dira gore a rate Botse bja ka, Therešo ya ka le Botho bja ka bjo bo sa felego.

 

«Protšeke ye kgolo ye e fokotša Botho bja ka bjo bonnyane, bjo bo sego bja hlwa bo bona seetša, go boemo bja bohloko bjo bo lekanego go fediša Bophelo bja ka. Ge nkabe ke sa thušwe le go thekgwa ke Bomodimo bja ka, bjo bo sa aroganywego le Botho bja ka ka kopano ya hypostatic, ka nnete se ke seo se bego se tla ntiragalela, Bomodimo bja ka bo kgokaganya le nna didiba tša Bophelo bjo Boswa gomme bo dira gore Botho bja ka bjo bonnyane bo ganetše bohloko bjo bo tšwelago pele bja tše senyane .dikgwedi tšeo go tšona a ikwago a le kgaufsi le lehu go e na le bophelo.

 

"Morwedi wa ka, go feteletša mo ga senyane ga Lerato la ka ga se selo se sengwe ge e se bohloko bjo bo tšwelago pele bjo bo thomilego ka nako yeo Bomodimo bja ka bo tšerego sebopego sa motho ka popelong, ka go realo bo uta Motheo wa bjona wa bomodimo."

 

Ge nkabe ke se ka uta bomodimo bja ka ka tsela ye, nkabe ke ile ka tsoša poifo go feta lerato go dibopiwa, tšeo di bego di ka se nyake go ineela go Lerato la ka.

E bile bohloko bjo bokaakang go nna go leta moo dikgwedi tše senyane! Ge nkabe Bomodimo bja ka bo se bja fa Botho bja ka thekgo ya bjona le maatla a bjona, Lerato la ka la dibopiwa le be le tla mpiša.

 

Botho bja ka bo be bo tla fokotšega go ba molora. Nkabe ke jelwe ke lerato la ka le le mafolofolo leo le dirilego gore ke tšee godimo ga ka boima bjo bogolo bja kotlo yeo dibopiwa di e hweditšego.

 

"Ke ka lebaka leo bophelo bja ka ka popelong ya Mma bo bego bo le bohloko kudu: ke be ke se sa ikwa ke kgona go dula kgole le dibopiwa."

Ke be ke di hlologetše e le gore go sa šetšwe ditshenyagalelo ka moka di tle di tsene ka sehubeng sa-ka go kwa go betha ga-ka mo go tukago.

Ke be ke kganyoga go ba gokarela ka lerato la-ka le boleta le le sekilego, e le gore ba be beng ba dithoto tša-ka ka mo go sa felego.

 

Tseba gore ge o be o sa thušwe ke wena pele nako e fihla

Go tšwelela seetšeng sa mosegare, nkabe ke jelwe ke go feteletša mo ga senyane ga Lerato.

 

"  Ntebelele ka kelohloko ka popelong  . Bona kamoo ke fetogilego le lešweu ka gona."

Theeletša Lentšu la ka leo le gateletšegilego leo le felago le go feta.

Ke kwa go betha ga Pelo ya ka mo go bego go šetše go phela, bjale go nyakile go tima. O se ke wa tloša mahlo a gago go nna.

 

Ntebelele, ka gore ke a hwa, ee, ke hwa ka Lerato le le sekilego! "

 

Ka mantšu a, ke ile ka kwa ke hloka lerato go Jesu.

Gomme gwa ba le setu se se tseneletšego magareng ga rena ba babedi, setu sa lebitla.

Madi a-ka a ile a gatsela methapong ya-ka gomme ke be ke se sa kgona go kwa pelo ya-ka e betha. Go hema ga-ka go ile gwa ema gomme, ke thothomela, ka wela fase.

 

Ke ile ka makala ke ile ka kgopama:

"Jesu wa ka, Lerato la ka, Bophelo ba ka, Bohle ba ka, o se ke wa hwa."

Ke tla dula ke go rata gomme nka se tsoge ke go tlogetše, go sa šetšwe gore go ka ntšeela boikgafo bjo bokae.

 

Ka mehla mphe kgabo ya Lerato la gago   , gore ke dule ke go rata le gore, ka pela ka mo go kgonegago, ke kgone go nja ka lerato go wena, Molemo wa ka wa go ya go ile. "Ke moka ka ikwa ke hwile.

 

Jesu o be a šetše a belegwe bophelong bja rena bja go hwa go re iša lehung la thato ya rena gomme, ka morago, go re fa bophelo bjo bo sa felego.

Ke moka Jesu a nkgoma gomme a ntsoša borokong bjoo ke bego ke nweletše go bjona.

 

O ile a mpotša ka boleta   gore  : "Morwedi wa ka, o belegwe gape go tšwa Leratong la ka, tsoga. Tsogela bophelong bja Mogau wa ka le bja Lerato la ka.   Nekiše go se sengwe le se sengwe."

Bjalo ka ge o ile wa ntira khamphani nakong ya go naganišiša mo go senyane ka go feteletša ga Lerato la ka, ka go novena ye e telele ya Matswalo a ka dira dikelohloko tše dingwe tše masomepedi-nne ka Tlhokomelo ya ka le Lehu la Ka, o di aba go ralala le diiri tše masomepedi-nne tša letšatši.

 

Luisa Piccarreta (1865-1947) le bophelo ka Thatong ya Modimo

 

You Tube Channel Dibidio

(moo motho a ka theeletšago ka mo go lemogegago dibolumo tše 36 tša mošomo wa Puku ya Legodimo ka modumo wo o filwego ke Morena wa Rena Jesu)

 

Luisa Piccarreta o belegwe ka Sontaga kapejana ka morago ga Paseka, motseng wa Corato, Italy, ka April 23, 1865. O ile a kolobetšwa ka lona letšatši leo. O dutše moo bophelo bja gagwe ka moka, ka ntle le dikgwedi tšeo ngwaga o mongwe le o mongwe, ge e be e sa le yo monyenyane, lapa la gagwe le be le dula polaseng. Luisa o hwile ka monkgo wa Bokgethwa nako e kopana pele ga ge a ka ba le nywaga e 82, ka March 4, 1947; ka morago ga bophelo bjo bo sa tlwaelegago kudu.

Luisa o be a se na ngwanabo, eupša a na le dikgaetšedi tše nne. Tatagwe o be a bitšwa Vito Nicola Piccarreta le mmagwe Rosa Tarantini, bobedi bja bona ba tšwa Corato. E sa le yo monyenyane kudu, Luisa o be a e-na le dihlong e bile a boifa kudu. Ella gantši o be a lora ditoro tše mpe tšeo di bego di mo dira gore a boife motemona kudu. Gomme gantši, ditoro tša gagwe, o ile a bona Kgarebe Maria a raka motemona go tloga go yena.

Tabeng ye, Jesu o ile a hlalosetša Luisa gore motemona o lemogile gore Modimo o na le maano a kgethegilego kudu go yena, gore o tla tlišetša Modimo letago le legolo le gore e be e tla ba sebaki se bohlokwa sa go fenywa go yena. Go sa šetšwe gore o ile a leka bjang, ga se a ka a atlega go tliša maikwelo a borutho goba dikgopolo tše di sa hlwekago ka go yena, ka gobane Jesu o be a tswaletše Sathane mejako ka moka moo. Ke ka fao a bego a galefile kudu gomme a leka go mo tšhoša ka ditoro tše di tšhošago, a leka ka ditsela ka moka go mo kweša bohloko.

Ge a na le mengwaga ye 9, o ile a dira selalelo sa gagwe sa mathomo gomme, ka lona letšatši leo, a amogela sakramente ya tiišetšo. Selalelo e ile ya ba lerato la gagwe le legolo; o ile a tsepamiša maikutlo a gagwe ka moka a lerato moo. Go tloga mengwageng yeo, o be a kgona go dula ka kerekeng, a khuname e bile a sa šikinyege, ka diiri tše nne, a naganišiša.

Ge a na le mengwaga ye 11, o ile a ba "morwedi wa Maria". Ge a be a e-na le nywaga e 12, o ile a thoma go kwa lentšu la Jesu ka gare, kudu-kudu ge a be a e-nwa selalelo. Jesu o ile a ba mohlahli wa gagwe wa dilo tša Modimo, a mo phošolla le go mo ruta kamoo a swanetšego go naganišiša ka gona. Gomme o ile a mo fa dithuto ka ga Sefapano, boleta, go kwa le bophelo bja gagwe bjo bo utilwego mo lefaseng. Lentšu le la ka gare le ile la dira gore Luisa a arogane le yena le selo se sengwe le se sengwe.

Ka letšatši le lengwe a na le mengwaga ye 13, ge a be a šoma ka ntlong ya gagwe gomme a naganišiša ka karolo ye e nyamišago kudu ya Tlhokomelo ya Jesu, o ile a imelwa kudu moo a bego a le kgauswi le go lahlegelwa ke moya. Ke moka o ile a ya mathudi a lebatong la bobedi la ntlo. Ge a lebelela fase, o ile a bona gare ga mmila lešaba le legolo le eta pele Jesu yo bose ka Sefapano sa gagwe legetleng, le mo goga go tloga ka lehlakoreng le lengwe go ya go le lengwe. Jesu o be a tletše madi sefahlegong sa gagwe gomme a katana le go hema. O be a kwela bohloko ka mo go lekanego go ka nolofatša maswika. Ke moka, a mo lebelela godimo, Jesu a re go yena: “Moya, nthuše!” . Ga go kgonege go hlalosa manyami ao a ilego a a kwa le kgopolo e roba pelo yeo pono ye e e dirilego go yena. O ile a boela phapošing ya gagwe ka pela, a tšhogile ka mo go feletšego, . a sa hlwe a tseba gore o kae, pelo ya gagwe e robegile ka manyami. O ile a lla moo ka maphoto ka baka la ditlaišego tše dikgolo tša Jesu.

Go tloga motsotsong woo, o be a sekametše kudu go tlaišegeng ka baka la go rata Jesu. Mo e ka bago ka nako ye gape o ile a thoma ditlaišego tša gagwe tša mathomo tša mmele, gaešita le ge di be di utilwe, gotee le ditlaišego tše dikgolo tša boitshwaro le tša moya. Ka morago ga mengwaga ye 3, ditlhaselo tša diabolo di ile tša fela. Ge a be a na le mengwaga ye 16, ge a be a le polaseng, batemona ba ile ba mo fa tlhaselo ya mafelelo, ye šoro kudu le ye bohloko moo a ilego a lahlegelwa ke tšhomišo ya dikwi. Boemong bjo, o ile a ba le pono e mpsha ya Jesu a tlaišega. Ka gare a tutueditšwe ke ditaletšo tše boleta le tše lerato tša mogau, Luisa o ile a itahlela ka mo go feletšego go Thato ya Kgethwa gomme a amogela karolo ya mohlaselwa, yeo Jesu le Mma yo a Nyamilego ba bego ba mo laleditše yona.

Ge a be a e-na le nywaga e 17, Luisa o ile a thoma go hlatša dijo tša gagwe gomme a gapeletšega go dula malaong ka dinako tše dingwe. Tše ka moka di be di sa hlalosege go lapa la gagwe, baperisita le dingaka. Ka morago, ka morago ga tlaišego e ntši ya boitshwaro go tšwa go lapa la gagwe le baperisita, go ile gwa lemogwa gore boemo bja gagwe e be e le mafelelo a bolwetši bja sephiri bjo bo sepedišanago le boemo bja gagwe bjalo ka mohlaselwa wa boithatelo mabapi le thomo yeo Modimo a mo biditšego go yona. Go tloga ka nako yeo go fihla lehung la gagwe nywaga e ka bago e 65 ka morago, Luisa o ile a phela a se na dijo le meetse. Phepo ya gagwe e be e na le Thato ya Modimo le Selalelo se Sekgethwa.

Go tloga a e-na le nywaga e 22, o ile a swanelwa ke go dula malaong sa ruri. Ka la 16 Diphalane 1888, a na le mengwaga ye 23, Luisa o ile a kopanywa le Jesu ka "manyalo a sephiri". Dikgwedi tše 11 ka morago, pele ga Boraro bo Kgethwa Kudu le ga Kgoro ka moka ya Legodimong, kopano ya gagwe le Jesu e ile ya tiišetšwa; o be a tlemilwe go Yena ka "lenyalo la sephiri".

Ka letšatši le le šegofaditšwego, "prodigy of prodigies" le yona e ile ya direga: Luisa, yo ka nako yeo a bego a na le mengwaga ye 24, o ile a amogela Mpho ya Thato ya Modimo! Ke mpho ye kgolo yeo Modimo a ka e fago sebopiwa, mogau wa dikgaugelo, go feta kudu lenyalo la sephiri. Ka nako ye, Fiat ya Boraro ya Modimo (yeo ya Kgethwa) e be e tšea sebopego lefaseng. E tla gola ka setu, ganyenyane-ganyenyane, meoyeng yeo e lokišitšwego ke Maria, Mma le Mohumagadi wa Thato ya Kgethwa.

Ka February 1899, ka baka la go kwa Morena wa gagwe le moipolelo wa gagwe, Luisa o ile a thoma go ngwala. O tla dira se ka nywaga e 40, a bea pampiring diphiri tše di phagamego kudu tša sephiri sa Thato ya Kgethwa. Bophelo bja gagwe ka moka e be e le motswako wa lethabo le bohloko, go ngwala, go roka, go kwa, thapelo le go thuša ba bangwe ka bohlale bjo bontši le keletšo e boleta. Jesu, yena a nnoši yo a bego a ka mmota, e be e le yena a nnoši yo a mo homotšago. Ge a be a amogwa go ba gona ga gagwe ka maikwelo, ditlaišego tša gagwe tša meoya e be e le tše di tseneletšego kudu moo ka dinako tše dingwe di bego di feta ditlaišego tša Pakatori.

 



 

Luisa o ile a amogelwa sa ruri ka gare ga letago la ka mo go sa felego ka March 4, 1947. Go be go e-na le go se kgonthišege mabapi le nako ya lehu la gagwe ka matšatši a 4, ka ge mmele wa gagwe o be o sa ka tlase ga go thatafala mo go tlwaelegilego. Lega go le bjalo, go be go sa kgonege go otlolola mokokotlo wa gagwe. Gomme ba ile ba swanelwa ke go dira lebitla le le kgethegilego leo le mo dumelelago go boloka boemo bja go dula, lona leo a le bolokilego nakong ya mengwaga ya gagwe ye 64 ya go khutša malaong.

 



 



 



 

Nywaga e 47 ka morago, mathomong a 1994, Vatican e ile ya kgopela Mopišopo-mogolo wa diocese ya gabo gore a thome tshepedišo ya go mo beatification. Taba ya gagwe e ile ya tsebagatšwa semmušo ka letšatši la monyanya wa Kriste Kgoši, November 20, 1994.

Mohloli : http://spiritualitechretienne.blog4ever.xyz/la-mohlanka-de-dieu-luisa-piccarreta

Mohlanka wa Modimo Luisa Piccarreta

 

Mohlanka wa Modimo Luisa Piccareta

"Morwedi wa Thato ya Modimo".

1865-1947 ka 1865-1947

 



 

Bophelo bja Luisa Piccareta

 

Matswalo

Luisa Piccarreta o belegetšwe lapeng le le diilago kua Corato kgaufsi le Bari ka borwa bja Italy ka April 23, 1865, e lego Sontaga sa ka morago ga Paseka. Tiragalong ya go ba mokgethwa ga Kgaetšedi Faustina Kowalska, ka la 30 Moranang 2000, Mopapa John Paul II o ile a bitša semmušo ka Kerekeng, Sontaga se ka morago ga Paseka, "Sontaga sa Mogau", go ya ka dikganyogo tša Jesu tšeo di bontšhitšwego go Kgaetšedi Faustina. Ka go realo Jesu o be a nyaka go gatelela gore Luisa e be e le yena yo a kgethilwego ke Modimo go tloga go sa felego go re tlišetša Mpho ye ya Thato ya Kgethwa, seenywa ka mo go phagamego sa Mogau wa gagwe wa Kgethwa.

 

Lapa la gagwe

Batswadi ba Luisa ka bobedi ba be ba e-tšwa Corato. Lapa le be le na le barwedi ba bahlano gomme ba phela ka temo. Bobedi tatagwe le mmagwe ba hwile ka March 1907, ba arogane ka matšatši a lesome. Ka nako yeo Luisa o be a e-na le nywaga e 42. Luisa o hlalosa batswadi ba gagwe e le barongwa ba bohlweki; ba be ba le šedi kudu gore bana ba bona ba se ke ba kwa selo. Maaka, boikaketši, maaka di be di se na lefelo ka lapeng la bona. Batswadi ba be ba phafogetše bana ba bona gomme le ka mohla ba be ba sa ba tsebiše motho le ge e le ofe, ka mehla ba boloka lapa le le gotee.

 

Lerato la lehufa la go rata Jesu

Jesu, ka lerato la gagwe la lehufa, ka morago o ile a hlalosetša Luisa, gore o mo file dihlong tše kgolo gomme o mo bolokile ka thoko le ba bangwe, a sa nyake selo seo se mo kgomago, goba dilo , goba batho. Jesu o be a nyaka gore e be moeng go se sengwe le se sengwe le motho yo mongwe le yo mongwe gomme a thabele fela go yena ka noši.

 

Kolobetšo

Luisa o ile a kolobetšwa thapama yona yeo a belegwego ka yona.

 

Selalelo sa Pele, Tiisetso

Ge a na le mengwaga ye senyane, Luisa o dirile Selalelo sa gagwe sa Pele le Tiišetšo ya gagwe ka Sontaga sa ka morago ga Paseka, e lego Sontaga sa Mogau. Go tloga bjaneng, o ile a godiša lerato le legolo la Selalelo gomme a fetša diiri tše dintši a le kerekeng, a khuname e bile a sa šikinyege, a monywa ka mo go feletšego, a naganišiša pele ga Sakramente ye e Hlogonolofetšego.

 

Lentšu la ka gare la Jesu

Kapejana ka morago ga Selalelo sa gagwe sa Pele, Luisa o thoma go kwa lentšu la Jesu ka gare ga moya wa gagwe. Jesu o ile a mo ruta go naganišiša Sefapanong, go kwa, Bophelo bja gagwe bjo bo utilwego kua Natsaretha, mekgwa ye mebotse le ditaba tše dingwe tše ntši, a mo hlahla le go mo phošolla ge a bona go nyakega.

 

Palo yohle ya detachment

Ganyenyane-ganyenyane, Jesu o ile a mo dira gore a arogane le yena le selo se sengwe le se sengwe. Go tloga bjaneng Jesu o ile a mo ruta mohola o mogolo kudu wa tlaišego yeo e amogelegago ka go rata le ya go rapela ba bangwe ka go mo kgopela.

 

Luisa o homotša Jesu

Luisa o be a rata go hlompha Maqeba a Jesu gomme a nyaka go tlaišega ka baka la gagwe. Go ile gwa direga gore a atle Maqeba a Makgethwa a maoto a Gagwe, a diatla tša Gagwe, a Lehlakore la Gagwe gomme ka morago Mabadi a nyamelela; ka tsela ye Jesu o ile a abelana le yena kimollo le khomotšo yeo a bego a ka mo fa yona ge a lebane le ditlaišego tša gagwe.

 

Morwedi wa Maria

Nakong ya bjaneng bja gagwe, Luisa o be a na le dihlong kudu e bile a boifa, eupša gape a phela e bile a thabile. Ge a na le mengwaga ye lesometee, o ile a amogelwa "Ngwana wa Maria". Ka morago, Luisa o tla dula a le yo monyenyane ka bogolo gomme a dula a homotše ka mahlo a magolo a tsenelelago le a phelago.

 

Pono ya pele

Ka letšatši le lengwe, a e-na le nywaga e lesometharo feela, Luisa o be a šoma ka gae ge a dutše a naganišiša ka gare ka Tlhokomelo ya Jesu. Gateetee, o ile a gatelelwa gomme a tšwa a ya mathuding a lebatong la bobedi la ntlo go yo tšea moya. Ke ka nako yeo moo a ilego a bona pono ya mathomo ge a be a lebelela fase setarateng; o ile a bona lešaba le legolo gomme, gare ga lešaba, Jesu a rwele Sefapano sa Gagwe ka bohloko. Lešaba le ile la mo kgorometša le go mo tlaiša go tšwa ka mahlakoreng ka moka Jesu le yena o be a hemela godimo.Sefahlego sa gagwe se be se khupeditšwe ke madi, ka boemo bja kgopolo bjo bo kwešago bohloko go bo bona.

 

"Ame, Nthuše!"

Gateetee, Jesu a mo lebelela gomme a re go yena: “Moya, Nthuše”. Ke ka nako yeo moo moya wa Luisa o ilego wa tlala Jesu kwelobohloko. O ile a boela ka phapošing ya gagwe gomme a lla kudu. Ke moka o ile a botša Jesu gore o nyaka go tlaišwa ke mahloko a gagwe e le gore a mo imolle ka gobane e be e se toka gore Jesu a tlaišege kudu ka baka la lerato la gagwe, modiradibe wa modiidi le gore ga se a tlaišega ka selo ka baka la lerato la gagwe.

 

Ntwa e Bogale Kgahlanong le Batemona

Ke moka go ile gwa thoma ditlaišego tša gagwe tša mathomo tša mmele tša Tlhokomelo ya Jesu, le ge di be di utilwe. Go tloga go lesometharo go fihla go lesometshela, Luisa o ile a lwa ntwa ye šoro kgahlanong le batemona, a lwantšha ditšhišinyo tša bona tša dihele, ditshegišo tša bona, diteko tša bona... Luisa o ile a ganetša ditlhaselo tša bona ka sebete. Go sa šetšwe mašata a bona a go tšhoša, o ile a kgona go hlokomologa poifo ya gagwe ka moka ka go dula a lebeletše Jesu bjalo ka ge Kgarebe Maria a mo rutile.

 

Tlhaselo ya Mafelelo ya Batemona

Ka bophelo bjo bo fokolago, Luisa o feditše selemo sa gagwe polaseng ya lapa yeo e bitšwago "Desperate Tower" dikhilomithara tše ka bago tše masomepedi-šupa go tloga Corato.

 

pono ya bobedi

Ke moo Luisa a ilego a hlaselwa la mafelelo ke batemona a e-na le nywaga e lesometshela. Tlhaselo yeo e be e le e šoro kudu moo a ilego a idibala. Ke ka nako yeo moo a ilego a bona pono ya bobedi ya Jesu yo a bego a tlaišega yo a ilego a re go yena: “Etla le Nna o itefele go Nna. Etla pele ga Toka ya Kgethwa bjalo ka “mohlaselwa wa tefo” “ ka baka la dibe tše dintši tšeo di dirilwego kgahlanong le Yena, gore Tate a ka homotšwa gomme a nee badiradibe phetogo”.

  

Kgetho ya

Gomme Jesu o okeditše ka se: "Le na le dikgetho tše pedi: Tlaišego ye šoro goba tlaišego ye bofefo. Ge o gana sebopego se se šoro, o ka se kgone go tšea karolo dikgaugelo tšeo o di lwetšego ka sebete gakaakaa."Eupša, ge o ka amogela, nka se tsoge ke go tlogetše o nnoši gomme ke tla tla go phela ka go wena go tlaišwa ke kgalefo ka moka yeo e dirilwego kgahlanong le Nna ke batho. Ye ke mogau wo o kgethegilego kudu wo o fiwago batho ba mmalwa fela ka gobane bontši bja bona ga se ba itokišetša go tsena tšhemong ya tlaišego. Sa bobedi, ke go dumelela go tsogela letagong le legolo go swana le tlaišego yeo e fetišitšwego go wena, ka Nna. Gomme mafelelong, ke tla go fa thušo, thekgo le boiketlo bja Mma wa ka yo Mokgethwa kudu, yo a filwego tokelo ya go go fa megau ka moka ye e nyakegago go ya ka boikokobetšo bja gago le go fetolana ga gago".

 

go lokiša mohlaselwa

Ke moka Luisa o ile a ineela ka seatla se se bulegilego go Jesu le go Mohumagadi wa Rena wa Manyami, a ikemišeditše go ikokobeletša se sengwe le se sengwe seo Ba bego ba se nyaka go yena.

 

Moqhaka wa meetlwa

Matšatši a mmalwa ka morago, Luisa o ile a amogela go tšwa go Jesu mphapahlogo wa meetlwa wo o ilego wa mo bakela go tšhošwa mo go bohloko, wa mo thibela go tšea le go metša dijo le ge e le dife.

 

Go ila dijo

Go tloga ka nako yeo go ya pele, Luisa o ile a phela ka mo e nyakilego go ba ka go ila dijo ka mo go feletšego go fihla lehung la gagwe, a iphepa feela ka Selalelo le Thato ya Modimo.

 

Ditlaišo

Luisa o ile a swanelwa ke go kgotlelela go se kwešišane mo gogolo le tlaišo go tšwa go lapa la gagwe le baperisita ba bantši.

 

Lehu leo ​​le bonagalago

Ka lebaka la tlaišego ye e oketšegago ya Tlhokomelo ya Jesu, Luisa gantši o be a idibala. Mmele wa gagwe o ile wa thatafala, ka dinako tše dingwe ka matšatši a mmalwa go fihlela moruti a mo bušetša boemong bja gagwe bja lehu leo ​​le bonagalago.

 

go kwa mo go kgethwa

Ka tšhegofatšo ya moperisita le ka leina la Go kwa mo go Kgethwa, Luisa o ile a tla go yena.

 

Sekolo sa Tertiary sa Dominican

Ge a be a na le mengwaga ye lesomeseswai, Luisa o ile a ba Dominican Tertiary gomme a tšea leina la Kgaetšedi Madeleine.

 

tlaišego e tšwelago pele

Ge a be a e-na le nywaga e masomepedi-pedi, Jesu o ile a re go yena: “Moratiwa wa Pelo ya-ka, ge e ba o dumela go tlaišega, e se sa hlwa e le ka dikgaotšo bjalo ka nakong e fetilego, eupša ka mo go sa kgaotšego, ke tla phološa batho. Ke tla go bea magareng ga Toka ya Ka le bokgopo bja batho. ge ke diriša, Toka ya Ka, ka go romela masetla-pelo a mantši godimo ga bona, ke go hwetša o le gare, ke wena yo o tlago go amega gomme ba tla phološwa; Go sego bjalo, nka se sa kgona go thibela letsogo la Toka ya Modimo”.

 

O robetše malaong ka nywaga e fetago e 64

Luisa o ile a amogela gomme ke ka fao a ilego a robala malaong bophelo bja gagwe ka moka, mengwaga ya go feta ye masometshela-nne. E bile kgaetšedi ya gagwe e nyenyane Angela, yo a ilego a dula a se lenyalong, yo a ilego a hlokomela Luisa bophelong bja gagwe ka moka.

 

Go hlatša gape le gape

Ka nako yeo, Luisa o be a sa tšea dijo tše nnyane tšeo a ilego a di hlatša gateetee. Eupša, selo se se sa tlwaelegago, dijo di ile tša tšwelela gape di feletše poleiting gomme di le botse go feta pele.

 

Mahloko a moya ao a sa hlalosegego

Luisa le yena o ile a tlaišwa ke dihlabi tše di sa hlalosegego tša moya, kudukudu go se be gona ga Jesu tšeo a ilego a di kwa ka bohloko.

 

Ga go na dišo tša malao ka nywaga e 64

Moipolelo wa gagwe wa bohlano le wa mafelelo, Don Benedetto Calvi, o tiišetša tiragalo ye nngwe ye e sa tlwaelegago: “Mo mengwageng ye masometshela-nne yeo a bego a robetše malaong, ga se a ke a ba le lešoba la malao”.

 

lenyalo la sephiri

Luisa ga se a ka a nyala. Ge a na le mengwaga ye masomepedi-tharo, o ile a amogela mogau wa Lenyalo la Sephiri ka October 16, 1888. Monyadiwa yo a bapotšwego, Luisa ga se a ke a ba moitlami wa mosadi ka fao a bego a rata, eupša Jesu o ile a mmotša gore e be e le “moitlami wa nnete wa Pelo ya Gagwe” . .

 

Mpho ya Thato ya Modimo

Ka la 8 September, 1889, dikgwedi tše lesometee ka morago, Lenyalo le le ile la mpshafatšwa Legodimong pele ga Boraro bo Kgethwa Kudu. E bile tiragalong ye moo Luisa a ilego a amogela Mpho ya Thato ya Modimo ka lekga la mathomo.

 

Lenyalo la Sefapano

Kapejana ka morago ga go kopana le Luisa, Mohlogonolo Annibale Di Francia, moipolelo wa gagwe yo a sa tlwaelegago le mohlahlobi wa mediro ya gagwe, o ngwadile ka yena: "  Le ge a se na thutamahlale ya batho , (Luisa o be a sa kgone go bala le go ngwala ka thata) o filwe bohlale bjo bontši ka mo go feletšego bja legodimong, le bja tsebo ya Bakgethwa. Tsela ya gagwe ya go bolela e hlabiša seetša le boiketlo; bohlale ka tlhago, dithuto tša semmušo tšeo a di dirilego bofseng bja gagwe di be di lekanyeditšwe ngwageng wa mathomo ”.

 

A nnoši, a utilwe, a sa tsebje

Gare ga dika tša gagwe tša semelo, go swanetše go lemogwa gore Luisa o be a rata temogo le go phumola gomme o be a na le tshekamelo ye kgolo ya go kwa.

Annibale Di Francia yo a šegofaditšwego o oketša ka gore : “O nyaka go ba noši, a utilwe, a sa tsebje. Gobane ga go selo lefaseng Luisa o be a ka nyaka gore tswalano ya gagwe ya kgauswi le dikgokagano tša gagwe le Morena Jesu di utollwe phatlalatša, kudukudu nakong ya bophelo bja gagwe. Ge nkabe Jesu ka boyena a se a e nyaka. Ka mehla o be a bontšha go kwa mo gogolo kudu, pele go Jesu gomme ka morago go bao ba ipobolago bao Jesu ka boyena a mo abetšego bona. »Tshekamelo ye e ile ya mo tliša dinakong tše bohloko tšeo ka tšona a ilego a kwa thulano magareng ga tshekamelo ya gagwe ya tlhago le dinyakwa tša thomo ya gagwe, bjalo ka ge Jesu a be a rata. Re ka bolela gore ka mengwaga ye masomenne, o dirile dikgaruru go yena ka noši ntlheng ye, mola a abelana ka ditlaišego tša Jesu go phološa meoya, a bontšha seatla se se bulegilego se se kgethegilego, seo se nyakilego e se sa botho, bonyenyane seo se sa kwešišegego. Go thata go nagana ka go itebala mo go kgoromeletšwago pele go feta ga Luisa.

 

ba bahlano bao ba ipolelago

Go tloga nywageng ya gagwe ya mahlalagading le bophelong bja gagwe ka moka, Luisa o ile a abelwa baipobolo ba bahlano bao ba boletšwego ka maina ke Bapišopo-mogolo ba fapa-fapanego ba diocese ya gagwe le bao ba ilego ba latelana kgaufsi le yena go fihla lehung la gagwe. Don Gennaro Di Gennaro, moruti wa pharishe ya Saint Joseph e be e le moipolelo wa gagwe wa boraro go tloga ka l898 go fihla ka l922. Ke yena a mo laetšego, ka baka la go kwa gore a ngwale fase ge matšatši a dutše a feta, tšohle tšeo di bego di direga magareng ga Jesu le yena. Letšatši le lengwe le le lengwe Mmisa o be o ketekwa ka phapošing ya Luisa, yeo e bego e tloga e le e kgethegilego ka nako yeo. E bile Mopapa Pius X yo a ilego a mo nea tumelelo ye. Dikgaretene di ile tša dula di tswaletšwe go dikologa malao a gagwe diiri tša go feta tše pedi ka morago ga Selalelo, ge a be a dira Letšatši la gagwe la Ditebogo.

 

Lehu la Luisa

Luisa o ile a boela Ntlong ya Ntate a na le mengwaga ye 81, ka la 4 Mopitlo 1947, ka morago ga nyumonia yeo e tšerego matšatši a lesomehlano. E be e le bolwetši bjo nnoši bjoo a ilego a tlaišwa ke bjona nakong ya bophelo bja gagwe bjo botelele. Lehu la gagwe le ile la swaiwa ke ditiragalo tše di sa tlwaelegago. Ka baka la diphihlelo tše dintši kudu tša ka ntle ga mmele tša moya wa gagwe bophelong bja gagwe ka moka, dingaka di ile tša tšea matšatši a mane go bolela gore o hwile e le ka kgonthe. Bjalo ka mehleng Luisa o be a dutše a eme thwii mpeteng wa gagwe a swere mosamo o mene ka morago ga gagwe. Luisa ga se a ka a ithekga ka tše ka gobane o be a sa nyake boroko. Go be go sa kgonege go e lelefatša gaešita le ka thušo ya batho ba mmalwa; ke mokokotlo wa gagwe feela wo o bego o thata. Ka fao go be go nyakega go aga lebitla le le kgethegilego ka sebopego sa "L". Go fapana le go thatafala mo go tlwaelegilego ga mmele wa gagwe ge a be a sepela bošego le Jesu lefaseng le nywaga-kgolong, bjale mmele wa gagwe o be o feto-fetoga le maemo. Dingaka di be di kgona go šišinya hlogo ya gagwe ka mahlakoreng ka moka ntle le maiteko le ge e le afe, di emiša matsogo a gagwe, di koba matsogo a gagwe le go boloka menwana ya gagwe e fetofetoga le maemo. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe. bjale mmele wa gagwe o be o fetofetoga le maemo. Dingaka di be di kgona go šišinya hlogo ya gagwe ka mahlakoreng ka moka ntle le maiteko le ge e le afe, di emiša matsogo a gagwe, di koba matsogo a gagwe le go boloka menwana ya gagwe e fetofetoga le maemo. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe. bjale mmele wa gagwe o be o fetofetoga le maemo. Dingaka di be di kgona go šišinya hlogo ya gagwe ka mahlakoreng ka moka ntle le maiteko le ge e le afe, di emiša matsogo a gagwe, di koba matsogo a gagwe le go boloka menwana ya gagwe e fetofetoga le maemo. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe.Re ka tlaleletša ka dintlha tše dingwe tše ntši tše di sa tlwaelegago tšeo di hlaolago bophelo bja Luisa Piccarreta le tšeo di tiišetšago ka bokgoni megau ye mentši ye e kgethegilego yeo a e amogetšego go phethagatša thomo ya gagwe ya moswananoši le ye e kgethegilego, go feta kwešišo ya motho.

Fiat !

Histori ya dingwalwa tša Luisa Piccareta

 

Don Gennaro Di Gennaro, moipolelo wa boraro wa Luisa Piccarreta, o ile a dula tirelong ya gagwe ka nywaga e masomepedi-nne. Ka go lemoga dimakatšo tša Morena moyeng wa gagwe, o ile a laela Luisa gore a ngwale tšohle tšeo mogau wa Modimo o bego o šoma go yena. Mabaka ka moka a go tšhaba tlamo ye ya go ngwala e be e le lefeela go Luisa; gaešita le bokgoni bja gagwe bjo bo lekanyeditšwego bja dingwalo e be e se lebaka le le lekanego la go mo thibela go ngwala. Ka gona ka February 28, 1899, Luisa o ile a thoma go ngwala pukutšatši ya gagwe. Puku ya mafelelo ya go ngwalela dintlha e ile ya phethwa ka December 28, 1938, ge moipolelo wa gagwe wa bohlano le wa mafelelo, Don Benedetto Calvi a be a mo laela gore a tlogele go ngwala. Ka mengwaga ye masomenne, Luisa o ngwadile palomoka ya dibolumo tše masometharotshela tšeo ge e le gabotse di bopago tayari ya gagwe ya taodišophelo, .

"Mmuso wa Fiat gare ga dibopiwa, Puku ya Legodimo". 

Gomme, Jesu o ile a tlaleletša ka sehlogo se senyenyane ka go re go moipolelo yo a sa tlwaelegago wa Luisa, Annibale Di Francia yo a Hlogonolofetšego: "  Morwa wa ka, sehlogo seo o tlago go se fa puku yeo o tlago go ba o e gatišitše mabapi le Thato ya Ka ya Kgethwa e tla ba: "Go gopolwa ga dibopiwa go ya tatelano , maemo le morero wo ba hlotšwego ke Modimo." »

Dibolumo tše tše masometharo-tshela di bopa thuto ye e feletšego ya Thato ya Kgethwa, e re utolla bophelo bja ka gare bja Jesu Botho bja gagwe, morero wa tlholo, tema ya Topollo, go boela ga motho boemong bja gagwe bja mathomo le lerato le le sa felego la Modimo go leba dibopiwa tša gagwe... Dingwalwa tše di bopa dikatekisi tša nnete tša sephiri le tša acetic go sepelelana le Magisterium ya Kereke. Dithuto tše di hlaloša le go hlabiša seetša se sefsa diteng tša Diebangedi ntle le go fetoša tlhalošo ya tšona ye e tseneletšego. Kokwane ya bogareng yeo ba khutšago go yona ke " NTATE WA RENA ... Mmušo wa gago o tle, Thato ya gago e dirwe lefaseng bjalo ka ge e dirwa legodimong" bjalo ka ge Jesu a rutile.Bolumo ya mathomo e anega bophelo bja Luisa go fihla nakong yeo a ilego a amogela taelo ya go ngwala. E ile ya tlaleletšwa ka 1926 ka “  Dintlha tša dikgopotšo tša bjaneng bja gagwe. Go tlaleletša, Luisa o ngwadile palo ye kgolo kudu ya dithapelo, novenas go ya ka thuto yeo e amogetšwego go tšwa go Jesu go re ruta go rapela ka Thato ya Kgethwa, ke gore ka go tlogela Jesu a rapela ka go rena bjalo ka ge a dirile ka Botho bja gagwe. Ka kgopelo ya Mohlogonolofadi Annibale Di Francia go dikologa ngwaga wa 1913 goba 1914, o ngwadile Diiri tša Passion ".yeo go yona a ilego a oketša ka go naganišiša mo go šomago nywaga e sego kae ka morago. Diiri tše di gatišitšwe la mathomo ka 1915. Go be go na le dikgatišo tše tshela tšeo di gatišitšwego ka Setaliana tšeo di amogetšego Imprimatur. Luisa o ngwadile gape di- meditation tše masometharo-tee tša kgwedi ya Motsheganong ka sehlogo se se rego: Kgarebe Maria Mmušong wa Thato ya Modimo " O phethile go naganišiša mo ka May 6, 1930. Mošomo wo o tšweletše ka Setaliana ka tlase ga sehlogo se se rego: " La Regina Del Cielo Nel Regne Della Divina Volontà: Meditazioni da farsi, nel mese di maggio. per la Casa della Divina Volontà."Luisa o ngwadile gape mangwalo a mmalwa gomme o ile a boloka, kudukudu nywageng ya mafelelo ya bophelo bja gagwe, mangwalo a bohlokwa le meoya ya borapedi yeo e dirišitšego keletšo ya gagwe le mabone ao ba a amogetšego go tšwa go Jesu go ithuta kamoo ba ka phelago le go rapela ka Thatong ya Kgethwa. Ka 1926, dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane (e lego mangwalo a nnoši ao a bego a le gona ka nako yeo) di amogetše Imprimatur go tšwa go Mopišopo-mogolo Mgr. Guiseppe Leo le "Nihil Obstat" ya Annibale Di Francia yo a Hlogonolofetšego, Mohlahlobi wa Kereke yo a kgethilwego ke Mopišopo-mogolo wa Trani; ka mantšu a mangwe, dingwalo di tšewa ke Kereke e le tšeo di se nago phošo mabapi le tumelo le boitshwaro bjalo ka ge di hlathollwa ke Kereke ya Katholika. Ka morago ga lehu la Luisa ka March 4, 1947, o ile a Go ile gwa feta nywaga e masomepedi yeo ka yona dingwalo tša gagwe di ilego tša kopana le kgahlego e nyenyane gomme tša bewa ka šelefong. Lega go le bjalo, dihlatse tšeo di bego di mo tsebile ka noši e bile di kgomilwe ke mangwalo, ga se tša ka tša lahlegelwa ke phišego ya tšona. Ba ile ba hlatsela ka kgodišego kamoo maphelo a bona a fetotšwego ka gona ke mangwalo le bophelo bjo bo beago mohlala bja Luisa. Lephoto le lefsa la kgahlego le ile la thoma go hlaba go ya mafelelong a bo-1960. Le ge e le gore Mohlogonolofatšwa Annibale Di Francia, mothei wa Botate ba Rogationist ba Pelo e Kgethwa le Barwedi ba Phišego ya Modimo, o be a nyaka go gatiša dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane tša " ba be ba tsebile ka noši gomme ba kgomilwe ke mangwalo, ga se ba ka ba lahlegelwa ke phišego ya bona. Ba ile ba hlatsela ka kgodišego kamoo maphelo a bona a fetotšwego ka gona ke mangwalo le bophelo bjo bo beago mohlala bja Luisa. Lephoto le lefsa la kgahlego le ile la thoma go hlaba go ya mafelelong a bo-1960. Le ge e le gore Mohlogonolofatšwa Annibale Di Francia, mothei wa Botate ba Rogationist ba Pelo e Kgethwa le Barwedi ba Phišego ya Modimo, o be a nyaka go gatiša dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane tša " ba be ba tsebile ka noši gomme ba kgomilwe ke mangwalo, ga se ba ka ba lahlegelwa ke phišego ya bona. Ba ile ba hlatsela ka kgodišego kamoo maphelo a bona a fetotšwego ka gona ke mangwalo le bophelo bjo bo beago mohlala bja Luisa. Lephoto le lefsa la kgahlego le ile la thoma go hlaba go ya mafelelong a bo-1960. Le ge e le gore Mohlogonolofatšwa Annibale Di Francia, mothei wa Botate ba Rogationist ba Pelo e Kgethwa le Barwedi ba Phišego ya Modimo, o be a nyaka go gatiša dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane tša "Puku ya Legodimo(e ngwadilwego United States ke Thomas Fahy, Mopresidente wa Divine Will Center kua Jacksonville, Florida), e amogetše se se lekanago le imprimatur go tšwa go Msgr. Guiseppe Carata (Trani, Italy) ya go swana le yona. Ka Pherekgong 1996, Mokadinale Ratzinger o ile a ntšha dibolumo tše masometharo-nne tša "Puku ya Legodimomotho le ge e le ofe a ka di lokolla ka letswalo le le hlwekilego gomme a dula a na le khutšo. Modimo a amogele Kgalago ka moka yeo e mo swanetšego, yeo a bego a ikemišeditše go e amogela go tšwa go Tlholo ya gagwe ka moka, taba yeo e utolotšwego ka mo go phagamego go rena ka go "Puku ya Legodimo" . Ka morago ga Congress ya Boditšhabatšhaba ya Corato ka Diphalane 2002, Postulation for the Cause of Beatification of Luisa e ile ya hloma komiti ya thušo go Cause, kudu ka nepo ya go thuša Postulation go tšweletša phetolelo ya semmušo le go dumelela dingwalo tša Luisa ka Seisemane le Sepaniši le go tšweletša dintlha tša thutatumelo tše di hlalošago ka maleme a a mabedi gammogo le ka Setaliana Komiti ye e kgethegilego yeo e nago le maikarabelo a magolo kudu e akaretša Ntate Pablo Martin, Ntate Carlos Massieu, Marianela Perez, Alejandra Acuña (bakeng sa phetolelo ya Sepaniši ), Morena Stephen Patton (rathutatumelo ya setsebi), Morena Thomas Fahy (bakeng sa phetolelo ya Seisemane) Mošomo wo o mogolo ga bjale o tšwela pele.

Mohloli : http://spiritualitechretienne.blog4ever.xyz/la-mohlanka-de-dieu-luisa-picarreta-suite

Mohlanka wa Modimo Luisa Piccarreta, a tšwela pele

Mohlanka wa Modimo Luisa Piccarreta, tšwelopele le mafelelo

 

Sebaki sa go Kgethwa ga Luisa

E šetše e le nakong ya bophelo bja gagwe Luisa o be a tsebja bjalo ka "La Santa". Nywaga e sego kae pele ga lehu la gagwe, Mohlogonolofaditšwego Annibale Di Francia o ngwadile theto ye e botse ka Luisa: “ Go bonagala Morena wa rena Jesu Kriste, Yo a atišago le go feta mehlolo ya Lerato la gagwe o be a nyaka go bopa kgarebe ye (yo A boletšego ka yena gore ’ . e be e le yo monnyane kudu yo A bego a ka mo hwetša lefaseng le, a hloka thuto efe goba efe), sedirišwa se se swanetšego sa go phethagatša thomo ye e kgethegilego kudu le ye e phagamego kudu mo e lego gore e ka se bapišwe le ye nngwe, e lego Mmušo wa Thato ya Kgethwa lefaseng ka ge o le bjalo legodimong. »

Ke Jesu ka boyena yo a e tiišeditšego ka Mantšu a: "Thoma ya gago ke ye kgolo, ka gobane ga se fela potšišo ya bokgethwa bja gago bja motho ka noši, eupša ya go amogela yo mongwe le yo mongwe le se sengwe le se sengwe e le gore ke katološe Mmušo wa Thato ya Ka go meloko ka moka." Ka fao Luisa e be e le wa mathomo yo a sa tšwago go belegwa ka Thato ya Kgethwa, moetapele wa "moloko wa bobedi wa bana ba Seetša: barwa le barwedi ba Thato ya Kgethwa", mong wa mahlale yo a phagamego kudu yo a lego gona: Thato ya Kgethwa, mongwaledi le mongwadi wa Jesu. Yena ka boyena o ile a saena mangwalo a gagwe: " ngwanenyana yo monnyane wa Thato ya Kgethwa. "", sehlogo seo se ngwadilwego lebitleng la gagwe Parish ya Santa Maria Grecia kua Corato. Thomo ya Luisa lefaseng e be e dula e le ka tlase ga Kereke ya semmušo. Palo e kgolo ya bohlatse bjo bo ka botwago kudu e filwe mabapi le Luisa. batho ba ba bodumedi le baperisita, borathutatumelo, baprofesara, Bapišopo le Bakadinale ba bangwe ba ka moso gaešita le Mohlogonolofatšwa re šetše re boletše ka Ntate Annibale Di Francia.

Poloko

Ka la 7 March, 1947, matšatši a mararo ka morago ga lehu la gagwe, mašaledi a gagwe a hwago a ile a pepentšhwa matšatši a mangwe a mane go hlompšha ga ba botegago bao ba tlilego go tšwa lefaseng ka bophara ke ba dikete go lefa tlhompho ya bona ya mafelelo go Luisa "La Santa", Her poloko e bile phenyo ya kgonthe; baruti ka moka ba lefase le ba bodumedi ba ile ba felegetša mašaledi a gagwe kerekeng ya mma moo tirelo ya poloko e bego e ketekwa gona. Thapama Luisa o ile a bolokwa ka ntlong ya thapelo ya lapa la Calvi la maemo a godimo. Ka July 3, 1963 mašaledi a gagwe a ile a fetišetšwa Kerekeng ya Santa Maria Grecia kua Corato.

Mokgatlo Luisa Piccarreta

Ka 1980, Mopišopo-mogolo Giuseppe Carata le Kgaetšedi Assunta Marigliano ba ile ba hloma Mokgatlo wa Luisa Piccarreta kua Corato, Italy ka Ntlo-kgolo moagong wona woo Luisa a phetšego karolo e kgolo ya bophelo bja gagwe go wona. Mopišopo-mogolo o be a ngwala gantši gomme a tšea maeto a mmalwa a go ya Vatican go yo lopa taba ya mangwalo le ya Luisa. Mohlahlami wa gagwe, Mopišopo-mogolo Carmelo Cassati, yo a ilego a ba yo a ikarabelago ka Archdiocese moo Luisa a bego a dula gona, o ile a tšwetša pele maiteko a kua Roma gotee le ka diocese ya gagwe.

ngwaga o mokgethwa

Ka 1993, monyanyeng wa Kriste Kgoši, o ile a thoma ngwaga o mokgethwa wa dithapelo tša go tla ga Mmušo wa Thato ya Modimo. Tiragalong ye Mmisa o hlomphegago o ile wa ketekwa ka ntlong ya thapelo ya Mokgatlo yeo e lego lebatong la pele la Ntlo-kgolo ya Ditšhaba-tšhaba kgaufsi le Setsi sa Corato.

Go bulwa ga Sebaki sa Beatification

Ka March 28, 1994, Kereke, ka morago ga diboka tša maemo a godimodimo, e ile ya laela Mokadinale Felici, Molaodi wa Phuthego e Kgethwa ya Dibaki tša Bakgethwa, gore a romele lengwalo la semmušo go Mohlomphegi Mopišopo-mogolo Carmelo Cassatio a bolela gore, ka lehlakoreng la Roma , go be go se na lepheko la go bulwa ga Lebaka la go Kgethwa ga Luisa Piccarreta gomme ka fao go thoma ditshepedišo. Ka May 1994, ka morago ga protocol e nyakegago, Mokgatlo wa Luisa Piccarreta ka mosaeno wa Sr. Assunta Marigliano o ile wa dira kgopelo ya Mopišopo-mogolo Carmelo Cassatio gore a thome Lebaka la go Hlopha Luisa. Mo-postulant le batlatša-postulant bakeng sa Cause ba ile ba kgethwa go bopa Khomišene ya Semmušo ka tlase ga taolo ya Kereke. Dipolelo tša... Mopišopo-mogolo mabapi le Luisa o bontšhitše gore e bile mohlaselwa wa Lerato, mohlaselwa wa Go kwa ka go tshwenyega a nnoši ka Pušo ya Thato ya Modimo. Motho yo a postulant, Msgr. Felice Posa ke ramolao wa Molao wa Canon yo a nago le maswanedi a magolo lefelong la Molao wa Canon. Baeti ba tšwago dinageng tše mmalwa ba ile ba ba gona Mmisang wa go bula wa Sebaki le go hlongwa ga Lekgotla la semmušo. Batho ba ka bago masometshela go tšwa United States, ba babedi go tšwa Costa Rica, ba bangwe go tšwa Mexico, Ecuador, Spain, Italy le Japane ba ile ba ba gona Mmisang wo bakeng sa go bulwa ga Sebaki, gammogo le baruti ba mmalwa bao ba tsebišitšwego gabotse ka ga semoya sa Mpho ya Bomodimo Tla. Hlokomela gare ga bona go ba gona ga Botate John Brown, Carlos Masseu, . Thomas Celso le Michaël Adams le batho ba itšego bao ba bego ba tsebile Luisa nakong ya bophelo bja gagwe.Ditlogolo tša kgaetšedi ya Luisa le tšona di be di le gona Mmiseng. Kereke e be e tletše ka mo go feletšego.Ka la 20 November, 1994, Mmisa o ile wa ketekwa kerekeng ya kgale ya mma ya Corato monyanyeng wa Kriste Kgoši.

kgorotsheko ya semmušo

Mopišopomogolo Carmelo Cassatio, ka hlogo ya Lekgotla, o ile a ikana semmušo gomme a hloma maloko a tshela a Lekgotla: Mopišopomogolo Cassatio, Msgr. Felice Posa, Mohumagadi. Pietro Ciraselli, Padre G. Bernardino Bucci, Ntate John Brown le Morena Cataldo Lurillo. Ka March 1997, segopotšong sa bo-masomehlano sa lehu la Luisa, go ile gwa tsebišwa phatlalatša gore Lekgotla leo le ikarabelago ka Taba ya Luisa le dirile phetho ka go dumelelana gore o phetše bophelo bja bokwala bja mogale le gore diphihlelo tša gagwe tša sephiri e be e le tša kgonthe. Ka la 2 Hlakola 1998, Msgr. Carmelo Cassatio o hlomile Khomišene ya Diocese "Mohlanka wa Morena Luisa Piccarretta" le Diocesan Office for the Cause of Beatification ya mohlanka wa Morena Luisa Piccarreta yoo mešomo ya gagwe e hlalošitšwego ka melaong ye e swanetšego le yeo e thušitšego go tšwetša pele Sebaki sa Beatification le Phetolelo ya Semmušo ya mangwalo a Luisa Piccarreta. Khomišene ye ya Diocese e ile ya phatlalatšwa ge Sebaki sa Beatification se tswalelwa maemong a diocese.

Phetišetšo ya Sebaki sa Beatification Roma

Go tloga ka October 27 go fihla ka 29, 2005, Congress ya bo-3 ya Ditšhaba-tšhaba ya Thato ya Modimo e ile ya swarwa kua Corato, yeo ka yona Lebaka la go Kgethwa ga Luisa Piccarreta le ilego la tswalelwa maemong a Archdiocese ya Trani-Barletta-Bisceglie le phetišetšo ya gagwe Sebaki sa Beatification go ya Roma. Nakong ya Congress ye, Meyara wa toropo ya Corato o ile a swara moletlo o hlomphegago wa go fetoša leina la setarata seo Luisa a bego a dula go sona karolo e kgolo ya bophelo bja gagwe. Leina la seterata seo pele se bego se na le leina la “Via N. Suaro” le ile la fetošetšwa go: “Via Luisa Piccarreta, Serva de Dio (Mohlanka wa Modimo)”. Moletlo wa go tswalela o ile wa direga Kerekeng ya Mma ya Corato moo Luisa a bego a kolobeditšwe gona ka Sontaga, April 23, 1865. Mopišopo-mogolo Pichierri e be e le moleti yo mogolo wa Mmisa o Mohlomphegi ka morago ga moo o ile a okamela go dirišwa ga semmušo ga ditiiso mapokisi a kota ao a nago le ditokomane tšeo di lego mabapi le Sebaki sa Kgethwa le mangwalo a Luisa le ao a bego a swanetše go romelwa Roma. Matšatši a sego kae ka morago, ka morago ga go fihla Roma ga mapokisi a a tswaletšwego, go ile gwa kgethwa mo-postulator yo mofsa bakeng sa Sebaki sa Beatification. Ke mosadi Mohumagadi Silvia Monica Corrales, yo a belegetšwego Argentina. Ga go sa na lekgotla le ge e le lefe la Taba ya Luisa ka Diocese ya gagwe. Se sengwe le se sengwe seo se lego mabapi le Sebaki sa Kgethwa ya Luisa bjale se wela ka fase ga Roma gomme Sebaki sa gagwe se ka mo go kgethegilego diatleng tša Modimo yo a kganyogago go feta selo le ge e le sefe seo Mmušo wa Thato ya gagwe ya Bomodimo mafelelong o bušego lefaseng bjalo ka Legodimong bjalo ka ge go be go le bjalo mathomong Serapeng sa Edene. A re rapeleng ka phišego le go phegelela bakeng sa Beatification ya Luisa, yeo e bego e tla bula mejako ya Kereke ka bophara gore Mpho ye ya Bophelo ka Thatong ya Kgethwa e lemogwe le go rutwa ka gare ga Kereke ka boyona ke baruti ba yona gomme ka go realo e akgofiše go tla ga se Mmušo wa Thato ya Kgethwa lefaseng la rena, Mmušo wa Khutšo, Bohlale, Seetša le Botee.

Thušo go tšwa go Luisa

Ga e sa le go tloga ge go bulwa puku ya gagwe ya Cause for Beatification, Luisa o file maswao ka moka a thušo ya gagwe lefaseng. Go begwa gore mehlolo e mmalwa e diregile ka go kgopela ga gagwe dinageng tše mmalwa gomme e rometšwe Lekgotleng gore e nyakišišwe. Kgetho ya dithapelo tša go dira novena go Luisa Piccarreta e le gore a hwetše mogau o itšego e akareditšwe ka mo tlase. Bakeng sa mogau ofe goba ofe wo o hweditšwego ka botho bja Luisa, hle tsebiša Mokgatlo wa Franco-Canadienne Luisa Piccarreta yoo dintlha tša gagwe tša kgokagano di lokeleditšwego ka fase ga sehlogo se se rego: Mokgatlo wa Franco-Canadienne Luisa Piccarreta.

Go kgopelwa ke bao ba ikarabelago ka Morero kua Roma gore ba se ngwalele Vatican mangwalo go bontšha thekgo ya lena bakeng sa Lebaka la go Kgethwa ga Luisa. Lengwalo le ge e le lefe le be le tla diegiša feela tshepedišo ya Sebaki sa Beatification gomme le be le ka se be le tutuetšo go Vatican ka gobane Vatican e na le ditekanyetšo tša yona le ditshepedišo tšeo di šetšego di hlomilwe le tšeo di sa fetogego le ka baka la maitshwaro bao ba ikarabelago ba swanetše go arabela mangwalo ka moka a bjalo ao a tšeago a bohlokwa nako ya tšwetšopele ya Sebaki. Tekanyetšo e nnoši yeo Kereke e feleletšago e ahlola mohola wa nkgetheng wa bokgethwa ke yeo e šupago "Nna" tše pedi. “Nna” wa pele ke go ekiša Jesu Kriste gomme “Nna” wa bobedi ke go lopela. Se se ra gore go... Kereke e lebelela bohlatse bja botho bjo matla bja moya wo ka morago ga lehu la gagwe. Ditekanyetšo tše dingwe tša go swana le stigmata, bilocation, go bala ka meoyeng le ditiragalo tše dingwe tša sephiri ga se karolo ya tekanyetšo ya bokgethwa.

Maeto a bodumedi

Batho ba bantši le go feta ba tla go etela Ntlo-kgolo ya Mokgatlo wa Luisa Piccarreta, yeo e lego ka ntlong yeo Luisa a bego a dula go yona le moo Fiat ya boraro ya Modimo, e lego Fiat ya Kgethwa, e thomilego gona lefaseng.

 

Thapelo ya go hwetša mogau le go kgopela Beatification ya

Luisa Piccarreta o ile a hlokomela

 

O Pelo ye Kgethwa ya Jesu wa ka, yo o kgethilego mohlanka wa gago yo a ikokobeditšego Luisa bjalo ka moromiwa wa pušo ya Thato ya Kgethwa le bjalo ka morongwa wa tefo ya diphošo tše di sa balegego tšeo di tlaišago Pelo ya gago ya Kgethwa, ke go kgopela ka boikokobetšo gore o mphe mogau wo ke o kgopelago Kgaugelo ka bothopelo bja gagwe, gore a tagafatšwe mo lefaseng bjalo ka ge o šetše o mo putšitše Legodimong, Amene.

Ntate, Sefako, Kgalalelo

O Pelo ya Kgethwa ya Jesu wa ka, yo a filego mohlanka wa gago yo a ikokobeditšego Luisa, mohlaselwa wa Lerato la gago, maatla a go tlaišega bophelong bja gagwe ka moka dihlabi tša Passion ya gago ye bohloko, netefatša gore, bakeng sa letago la gago le legolo, kgauswinyane o phadima phatleng ya gagwe aureole ya ba šegofaditšwego. Gomme, ka botho bja gagwe, mphe mogau wo ke o kgopelago ka boikokobetšo.

Ntate, Sefako, Kgalalelo

O Pelo ya Kgaugelo ya Jesu wa ka yo, ka baka la phološo le kgethwa ga meoya ye mentši gakaakaa, a ilego a ikemišetša go dula lefaseng mengwaga ye mentši mohlanka wa gago yo a ikokobeditšego Luisa, Ngwanenyana yo Monnyane wa Thato ya Kgethwa, kwa thapelo ya ka: gore a tagafatšwe kgauswinyane ka Kereke ya gago ye Kgethwa gomme, ka bothopelo bja yona, mphe mogau wo ke go kgopelago ka boikokobetšo.

Ntate, Sefako, Kgalalelo.

O Boraro bo Bokgethwa kudu, Morena wa rena Jesu Kriste o re rutile gore ge re rapela re swanetše go kgopela gore leina la Tatago rena wa Legodimong le tagafatšwe ka mehla, gore Thato ya gagwe e dirwe lefaseng le gore Mmušo wa gagwe o tle gare ga rena. Ka kganyogo ya rena ye kgolo ya go tsebiša Mmušo wa gagwe wa Lerato, Toka le Khutšo, re go kgopela ka boikokobetšo gore o tagafatše mohlanka wa gago Luisa, Ngwanenyana yo Monnyane wa Thato ya Modimo yo, ka dithapelo tša gagwe tša ka mehla le ditlaišego tša gagwe tše kgolo, a ilego a lopa ka phišego phološo ya meoya le go tla ga Mmušo wa Modimo lefaseng le. Ka go latela mohlala wa gagwe, re go rapela, Tate, Morwa le Moya o Mokgethwa, go re thuša go amogela difapano tša rena ka lethabo lefaseng le ka tsela yeo le rena, . re ile ra tagafatša Leina la Tatago rena wa legodimong gomme ra tsena Mmušong wa Thato ya Kgethwa. Amene.

Ntate, Sefako, Kgalalelo.

 

Nulla osta bakeng sa go gatiša, Trani, November 27, 1948

Fr. Reginaldo ADDAZI OP  Mopišopomogolo

 

Sengwalwa se tšerwe go tšwa wepsaeteng ya www.luisapiccarreta.ca

 

Mokgethwa John Paul II o be a tsebišitše ka go romelwa ga Bokgethwa ka Thatong ya Modimo bakeng sa nako ya rena

Mohlodi : http://w2.vatican.va/diteng/john-paul-ii/en/mangwalo/1997/ditokomane/hf_jp-ii_let_19970516_rogazionisti.html

Modimo ka boyena o be a rulagantše go tliša bokgethwa bjo bja "bofsa le bja Modimo" bjoo Moya wo Mokgethwa o kganyogago go humiša Bakriste ka bjona mathomong a ngwagakete wa boraro, e le gore a "dire Kriste pelo ya lefase".

Setsopolwa go tšwa go § 6 ya molaetša go Botate ba Rogationist ka tiragalo ya mengwaga ye lekgolo ya mathomo ya go thewa ga Phuthego ya Botate ba Rogationist ba Pelo ya Jesu (1897-1997)

 



 

Mohloli : http://sainterosedelima.com/le-royaume-de-la-bolote-bomodimo/#benoit-xvi-et-la-volonte-de-dieu

Benedict XVI le Thato ya Modimo

Bogwera ga se tsebo fela, ka godimo ga tšohle ke kopano ya thato. E laetša gore thato ya ka e gola go ya go “ee” ya go tsenela ya gagwe. Thato ya gagwe, ge e le gabotse, ga se go nna thato ya ka ntle le ya dinaga dišele, yeo ke ikokobeletšago go yona ka go rata go feta goba ka fase ga moo, goba yeo ke sa ikokobetšego go yona. Aowa, ka segwera, thato ya ka yeo e golago e kopana le ya gagwe, thato ya gagwe e ba ya ka gomme ka go realo, ka nnete ke ba nna ” (BENEDICT XVI June 29, 2011) “ Moo Thato ya Modimo e dirwago gona hwetša legodimo, ka gobane moko wa legodimo ke go dira selo se tee fela ka Thato ya Modimo ” (Jesu wa Natsaretha).

 



 

“ Go na le polelo ya boraro ya thapelo ya Jesu gomme ke ye e lego ya mafelelo, moo thato ya motho e kgomarelago ka botlalo thato ya Modimo. Ge e le gabotse Jesu o phetha ka go bolela ka kgapeletšo gore: “Le ge go le bjalo, e sego seo ke se nyakago, eupša seo le se nyakago! (Mk 14, 36c). Botee bja motho wa Modimo wa Morwa, thato ya motho e hwetša temogo ya yona ka botlalo go tlogelweng ka botlalo ga Nna go Wena wa Tate, yo a bitšwago Abba. Mokgethwa Maximus Moipolelo o tiišetša gore go tloga motsotsong wa tlholo ya monna le mosadi, thato ya motho e lebišitšwe ke thato ya Modimo gomme ke gabotse ka go "ee" go Modimo gore thato ya motho e lokologile ka botlalo gomme e hwetša phethagatšo ya yona. Ka manyami, ka baka la sebe, “ee” ye go Modimo e ile ya fetoga kganetšo: Adama le Efa ba be ba nagana gore “aowa” go Modimo e be e le tlhora ya tokologo, yeo e bego e reretšwe go ba motho ka noši ka botlalo. Jesu Thabeng ya Mehlware o bušetša thato ya motho go “ee” ka botlalo go Modimo; go Yena thato ya tlhago e kopantšwe ka botlalo tshekamelong yeo e e filwego ke Motho wa Kgethwa. Jesu o phela go ba gona ga gagwe go ya ka bogare bja Motho wa gagwe: nnete ya go ba Morwa wa Modimo. Thato ya gagwe ya setho e gogelwa ka gare ga Boithati bja Morwa, yo a itlogelago ka mo go feletšego go Tate. Ka go realo, . Jesu o re botša gore ke fela ka go dumelelanya thato ya gagwe le ya Modimo moo motho a fihlago bogodimo bja gagwe bja nnete, a ba “ya Modimo”; ke feela ka go tšwa go yena, ke feela ka go “ee” go Modimo moo kganyogo ya Adama, ya rena ka moka, e lemogwago, ya go lokologa ka mo go feletšego. Se ke seo Jesu a se phethagatšago kua Getsemane: ka go fetišetša thato ya motho go thato ya Modimo, motho wa nnete o a belegwa, gomme re a lopollwa (Batheeletši ba Kakaretšo ba February 1, 2012).

 

Thato ya Modimo ka Liturgy ya Kereke e Halalelang

Re ka bala thapelong ya vespers ka Mokibelo wa beke ya mathomo ya Advent, (beke ya I ya psalter), ka December 7, 2019, letšatši leo ka lona re ketekago Mokgethwa Ambrose, mopišopo le ngaka ya Kereke:

Morena Ramatlaohle le mogau, o se ke wa dumelela go tshwenyega ka mediro ya rena ya bjale go šitiša leeto la rena la go ya go gahlanetša Morwa wa gago; eupša tsoša ka go rena bohlale bjoo bja pelo bjo bo re lokišetšago go e amogela le go re dira gore re tsene bophelong bja yona ka noši ” .

 

Boineelo go Thato ya Modimo ya Luisa

 

O Thato ye e rategago le ya Kgethwa, ke nna yo pele ga bogolo bja Seetša sa gago. A Botho bja gago bjo bo sa felego bo mpulele mejako gomme bo ntira gore ke tsene ka go Wena gore ke phele bophelo bja ka gona. O Thato ye e rategago, ke khunama pele ga Seetša sa gago, nna, wa mafelelo go dibopiwa ka moka, gore O mpee ka bowena sehlopheng se sennyane sa barwedi le barwa ba Fiat ya gago ye e phagamego.

O Thato ya Kgethwa, o khuname go se be le selo ga ka, ke kgopela Mabone a Gago gomme ke go kgopela gore o nnye ka go Wena le go tloša go nna se sengwe le se sengwe seo e sego sa Gago. O tla ba bophelo bja ka, bogare bja bohlale bja ka, lethabo la pelo ya ka le semelo sa ka ka moka.

Ga ke sa nyaka gore thato ya motho e phele pelong ya ka. Ke tla e gana kgole le nna gomme ka go realo ka aga ka go nna Paradeise ye mpsha ya khutšo, lethabo le lerato. Moo, ke tla dula ke thabile. Ke tla ba le maatla a tee le bokgethwa bjo bo tlago kgethagatša dilo ka moka gomme bja di tliša go Wena.

Khumama pele ga Gago, O Thato ya Kgethwa, ke kgopela thušo ya Boraro bo Bokgethwa kudu gore ke kgone go phela ka gare ga cloister ya gago ya Lerato le gore tatelano ya mathomo ya Tlholo e tsošološwe ka go nna, bjalo ka mathomong, O Mma wa Legodimong, Kgošigadi ya Mmušo wa Fiat ya Kgethwa, tšea seatla sa ka gomme o ntsebiše Seetšeng sa Thato ya Kgethwa. Mma wa ka yo boleta kudu, o tla ba mohlahli wa ka gomme o tla nthuta ka fao nka phelago ka go Will ye, le ka fao nka dulago gona go ya go ile.

Mma wa Legodimo, ke ikgafa ka botlalo go Pelo ya gago ye e se nago Bosodi, O tla nthuta thuto ya Thato ya Kgethwa gomme ke tla theeletša dithuto tša gago ka kelohloko kudu. O tla nkhupetša ka kobo ya gago gore noga ya dihele e se ke ya ba le sebete sa go tsena Edene ye e kgethwa go ntlwaetša le go nkiša morago ka gare ga labyrinth ya thato ya motho.

Jesu, Pelo ya Thato ye Kgethwa kudu le ya Kgethwa, O tla mpha Mollo wa gago gore o ntšhume, o nje, o nphepa, le gore Bophelo bo tiišetšwe go nna ka Thatong ya Kgethwa. Mokgethwa Josefa, o tla ba mošireletši wa ka, mohlokomedi wa pelo ya ka, gomme o tla boloka diatleng tša gago dinotlelo tša thato ya ka. O tla diša pelo ya ka ka lehufa gomme wa se tsoge o mphile yona gape gore ke se tsoge ke tlogetše Thato ya Kgethwa. Morongwa wa ka wa Mohlokomedi o npoloke, o ntšhireletše le go nthuša go se sengwe le se sengwe gore Edene ya ka e kgone go thunya le go goketša banna ka moka Mmušong wa Thato ya Kgethwa. Amene. fiat”.

 



 

LEETO LA TŠHOMIŠO

Ka Thatong ye Kgethwa ya Kgethwa, ke tsena go wena Morena Jesu gomme ke iphetoša go wena Morena Jesu. Nakong ya kopanyo ye, ke tsena bophelong bja monna yo mongwe le yo mongwe, go tloga go Adama go fihla go wa mafelelo, gomme ke kgokaganya thapelo ya ka le yo mongwe le yo mongwe wa bona. Gape ke kgokaganya thapelo ya ka le tše ka moka tše di latelago:

1. Go letšatši le go dilo ka moka tša legodimo legohleng.

2. Photon ye nngwe le ye nngwe ya maatla le seetša go tšwa go matšatši ka moka legohleng ao a bilego gona, a lego gona goba a tlago go ba gona.

3. Go sebjalo se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.

4. Go letšoba le lengwe le le lengwe leo le bilego gona, le lego gona goba le tla bago gona.

5. Go legare le lengwe le le lengwe la bjang le letlakala le lengwe le le lengwe leo le bilego gona, le lego gona goba le tla bago gona.

6. Lerothi le lengwe le le lengwe la meetse leo le bilego gona, le lego gona goba le tlago go ba gona.

7. Go molekule wo mongwe le wo mongwe wa moya wo o bilego gona, wo o lego gona goba wo o tlago go ba gona.

8. Go phoofolo ye nngwe le ye nngwe, nonyana, hlapi le khunkhwane yeo e bilego gona, yeo e lego gona goba yeo e tlago go ba gona.

9. Ka motšhene o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.

10. Go modumo wo o dirilwego ke sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, se lego gona goba se tla bago gona.

11. Go molekule wo mongwe le wo mongwe wa Tlholo wo o bilego gona, o lego gona goba o tlago go ba gona.

12. Ka mohemo o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.

13. Ka go betha ga pelo ye nngwe le ye nngwe ya sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, se lego gona goba se tla bago gona.

14. Go modiro o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.

15. Kgopolo ye nngwe le ye nngwe ya sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.

16. Mogatong o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.

17. Thapelo ye nngwe le ye nngwe yeo e boletšwego, e bolelwago goba e tla bolelwa.

18. Ditokišo tšeo di amanago le selo le ge e le sefe seo se boletšwego ka mo godimo.

19. Go Fiat ya Modimo go bohle bao go boletšwego ka bona ka mo godimo.

20. Go fiat ya Luisa go se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

Go ya pele, wena Tate:

21. Ke kgomaretša an Ke a go rata ka Thato ya gago go se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

22. Ke akaretša thapelo ya go itshola ka selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

23. Ke tlametsa thapelo ya boeletsi ya go sokologa ga badiradibe go selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

24. Go selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo, ke tlaleletša ka kganyogo ya gore tšohle tšeo di hlaelelago letagong la Modimo ka baka la motho di tla bonagatšwa.

25. Ke neela go betha ga pelo le mehemo ya ka ka moka lehono bakeng sa phološo ya meoya.

26. Ke kgokaganya thapelo ya ka le protone ye nngwe le ye nngwe, nyutrone le elektrone Tlholong.

27. Ke kgokaganya thapelo ya ka le phefo yeo e fokago le go phatlalatša bofsa bja Modimo.

 

LEETO LA TOPOLO

Ka Thatong ye Kgethwa ya Kgethwa, ke tsena ka go wena, Morena Jesu, gomme ke iphetoša go wena, Morena Jesu. Nakong ya kopanyo ye, ke tsena bophelong bja monna yo mongwe le yo mongwe, go tloga go Adama go fihla go wa mafelelo, gomme ke kgokaganya thapelo ya ka le yo mongwe le yo mongwe wa bona. Gape ke kgokaganya thapelo ya ka le tše ka moka tše di latelago:

1. Go mehemo ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

2. Go fegelwa ga Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

3. Ka dikgatong tsa Morena wa Rona, Mofumahadi wa Rona le Mohalaledi Josefa mo lefatsheng.

4. Mahlong a Morena wa Rona, Mofumahadi wa Rona le Mohalaledi Josefa mo lefatsheng.

5. Go betha ga pelo ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

6. Go megokgo ya lethabo la Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

7. Go megokgo ye e babago ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

8. Go dithapelo tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

9. Go dikgopolo tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

10. Go ditlaišego tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

11. Go molekule o mongwe le o mongwe wa nama ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

12. Lentšu le lengwe le le lengwe la Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

13. Ka hlologelo ye nngwe le ye nngwe ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

14. Go karolwana ye nngwe le ye nngwe ya dijo yeo e jewago ke Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

15. Go ditlaišego ka moka tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena mola Morena wa rena a be a le ka popelong ya Mmagwe.

16. Tiro ye nngwe le ye nngwe ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

17. Go diphapantšho ka moka tšeo di dirilwego ke Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa nakong ya bophelo bja bona bja lefaseng.

18. Tirong ye nngwe le ye nngwe ya Modimo yeo e dirilwego ke Morena wa Rena le Mohumagadi wa Rena nakong ya bophelo bja bona bja lefaseng.

19. Ka tiro ye nngwe le ye nngwe ya mma yeo e dirwago ke Mohumagadi wa Rena nakong ya bophelo bja gagwe bja lefaseng.

20. Go molekule ye nngwe le ye nngwe ya madi le nama yeo e tšholotšwego ke Morena wa Rena Jesu Kriste nakong ya Tlhokofatšo ya gagwe.

21. Go dienywa tša Tsogo, Tlhatlogo le Pentekoste go Bakriste.

22. Go kgalalelo yeo e kgomareditšwego bophelong bja setšhaba bja Morena wa Rena.

23. Go ditlaišego ka moka tše di utilwego tša Tlhokomelo ya Morena wa Rena.

24. Go ditiro ka moka tša ka gare tša bophelo bjo bo utilwego bja Morena wa Rena.

25. Go dikgokagano ka moka tšeo di dirilwego magareng ga Jesu le batho.

26. Go dikarabelo tša maikutlo go Phišegelo yeo e itemogetšwego ke dibopiwa go tloga go Adama go fihla go motho wa mafelelo.

27. Go dikarabelo tša maikutlo go Passion yeo e itemogelwago ke dibopiwa tša legodimo.

28. Go diputseletšo tša ditiro tše mpe tša manaba a Morena wa Rena mo lefaseng.

29. Modumo o mongwe le o mongwe wa lentšu wo o ntšhwago ke Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.

30. Go diputseletšo tša dinako tše di fetilego, tša bjale le tša ka moso bakeng sa go kwerwa mo go bakilwego ke Morena wa Rena Jesu Kriste.

31. Go Fiat ya Maria yeo e tswalanywago le tšohle tšeo di boletšwego ka mo godimo.

32. Ka Fiat ya Luisa yeo e amanago le tše ka moka tše di lego ka mo godimo.

33. Go dienywa tša dithapelo tša Morena wa rena nakong ya mašego a gagwe a lefaseng.

34. Go dithapelo tša dibopiwa ka moka tšeo di phelago ka Thatong ya Kgethwa tšeo di bilego, di lego gona goba di tlago go ba gona.

35. Go ditiro ka moka tša batho tšeo di fetotšwego go ba ditiro tša Modimo ka Thatong ya Kgethwa.

36. Lehung le lengwe le le lengwe la sephiri leo Morena wa Rena a itemogetšego lona nakong ya bophelo bja gagwe bjo bo utilwego.

37. Lerothi le lengwe le le lengwe la madi ao a tšholotšwego ke Morena wa rena ge a bolotše.

38. Megokgo ye nngwe le ye nngwe yeo e tšholotšwego ke Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa nakong ya go bolotšwa.

39. Go maphelo ka moka a Modimo ao a bopilwego ke ditiro tša Mohumagadi wa Rena nakong ya bophelo bja gagwe bja lefaseng.

40. Go maphelo ka moka a Modimo ao a bopilwego ke ditiro tša bana ba Thato ya Kgethwa bao ba bilego, ba lego gona goba ba tlago go ba.

Morena Jesu:

41. Ke re an Ke go rata ka Thato ya gago ka selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

42. Ke hlomesetsa thapelo ya go itshola go selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

43. Ke go leboga ka Fiat ya gago yeo e boletšwego bakeng sa banna.

44. Ke go fa tefo ya go ganwa ga Thato ya gago ke banna bao ba dirago ka thato ya bona.

45. Ke bolela moya ka go betha mo gongwe le mo gongwe ga pelo ya ka le mohemo o mongwe le o mongwe wa ka lehono.

46. ​​A thapelo ye e lebalele dibe ka moka tšeo di go dirilwego.

47. Tlhompho le letago go Thato ya Kgethwa bakeng sa selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

 

" Ao ! go enywa ga ditiro tše ka moka! Gaešita le sebopiwa seo se di dirago ga se kgone go e hlahloba”

(Mong wa rena Jesu go Luisa, April 25, 1922)

 

LEETO LA KGALETŠO

Ka Thatong ye Kgethwa ya Kgethwa, ke tsena ka go wena, Morena Jesu, gomme ke iphetoša go wena, Morena Jesu. Nakong ya kopanyo ye, ke tsena bophelong bja monna yo mongwe le yo mongwe, go tloga go Adama go fihla go wa mafelelo, gomme ke kgokaganya thapelo ya ka le yo mongwe le yo mongwe wa bona. Gape ke kgokaganya thapelo ya ka le tše ka moka tše di latelago:

1. Sakramente sa Kolobetšo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e be e hlokometšwe, e bolokwa goba e tla bolokwa.

2. Sakramente sa Netefatšo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e be e hlokometšwe, e bolokwa goba e tla bolokwa.

3. Sakramente sa Lenyalo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e bolokwa goba e tla bolokwa.

4. Sakramente sa Selalelo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwe, e bolokwa goba e tla bolokwa.

5. Sakramente sa Ditaelo tše Kgethwa le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e bolokwa goba e tla bolokwa.

6. Sakramente sa Poelano le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e bolokwa goba e tla bolokwa.

7. Sakramente ya balwetši le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e bolokwa goba e tla bolokwa.

8. Ditsenogare tša nakong ye e fetilego, tša bjale goba tša ka moso tša Moya o Mokgethwa.

9. Lentšu le lengwe le le lengwe la mmisa wo mongwe le wo mongwe wo o bego o swanetše go bolelwa, o be o le gona, o gona bjale goba o tla ba gona.

10. Ka Fiat ya Maria e kgokagantšwego le tšohle tšeo di boletšwego ka mo godimo.

11. Ka Luisa o Fiat e kgokagantšwego le se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

Morena Jesu:

12. Ke tswalanya an Ke a go rata le Thato ya gago bakeng sa selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

13. Ke tswalanya thapelo ya go itshola le selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

14. Tlhompho le letago go Thato ya Kgethwa bakeng sa selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.

15. Ke dira thapelo ya tefo le go itshola bakeng sa go ntšha mpa mo gongwe le mo gongwe mo go dirilwego, mo go dirilwego goba mo go tlago go dirwa.

16. Ke kgopela meoya ka go betha mo gongwe le mo gongwe ga pelo ya ka le mohemo o mongwe le o mongwe wa ka lehono.

Ke lokiša bakeng sa:

17. Dikgobošo tšeo di amanago le Sakramente sa Kolobetšo tšeo di dirilwego, di dirwago goba di tla dirwago.

18. Dikgobošo tše di amanago le Sakramente sa Tiisetšo tšeo di dirilwego, di dirwago bjale goba di tla dirwa.

19. Tlhekefetšo yeo e amanago le Sakramente ya Lenyalo yeo e dirilwego, e dirwa bjale goba e tla dirwa.

20. Dikgobošo tšeo di amanago le Sakramente sa Selalelo tšeo di dirilwego, di dirwa bjale goba di tla dirwa.

21. Tšhomišompe yeo e amanago le Sakramente ya Ditaelo tše Kgethwa tšeo di dirilwego, di dirwa bjale goba di tla dirwa.

22. Dikgobošo tše di amanago le Sakramente sa Poelano tšeo di dirilwego, di dirwago goba di tla dirwago.

23. Dikgobošo tše di amanago le Sakramente sa Balwetši tšeo di dirilwego, di dirwago bjale goba di tla dirwa.

24. Ditlolo kgahlanong le ditaelo tše lesome tša Modimo tšeo di dirilwego, di dirilwe e le ka kgonthe goba di tla dirwa.

 

Dikutollo tša Morena wa Rena Jesu ka Botho bja gagwe bjo Bokgethwa

 

Morena wa rena Jesu o be a se na tumelo goba kholofelo, lerato fela

Ke be ke se na tumelo goba kholofelo ka gobane ke be ke le Modimo; Ke be ke e-na le Lerato feela ” (November 6, 1906, bolumo 7, letlakala 53).

Tlaišego ye e sa felego ya Motho-Modimo

Lebelela ka go nna gore Botho bja ka bo na le difapano tše dimilione tše kae. Ka go rialo, difapano tšeo di amogetšwego go tšwa go Thato ya-ka di be di sa balege, tlaišego ya-ka e be e sa fele, ke ile ka fegelwa ka tlase ga boima bja tlaišego e sa felego . Tlaišego ye ye e sa felego e be e na le maatla a magolo mo e lego gore e ile ya mpha lehu motsotsong o mongwe le o mongwe ka go mpha sefapano bakeng sa tiro ye nngwe le ye nngwe ya thato ya motho yeo e bego e le kgahlanong le Thato ya Kgethwa.

Sefapano seo se tlago ka Thato ya ka ga se sa dirwa ka kota, seo se dirago gore re kwe boima bja sona le tlaišego ya sona fela, go e na le moo ke sefapano sa seetša le mollo, seo se fišago, se jago le go tsenywa ka tsela yeo e sa bopego se tee ka yona yo a e amogelago” (November 28, 1923, bolumo 16, matlakala 64 le 65).

 

Morena wa rena Jesu go mohlanka wa Modimo Luisa Piccarreta, yoo mangwalo a gagwe a amogetšego “Non Obstare” (o se ke wa thibela) go tšwa go Mokadinale Ratzinger (yo ga bjale e lego Mopapa Benedict XVI), yo ka nako yeo e bego e le Molaodi wa Phuthego ya Thuto ya Tumelo ka March 28 1994 :

 

Molemo o mogolo wo Mmušo wa Divine Fiat o tlago go o tliša. Kamoo e tlago go ba mošireletši wa bobe ka moka, wa malwetši ka moka.

Ditopo di ka se sa ba ka fase ga go bola, eupša di tla dula di hlamilwe ka lebitleng la tšona.

Go no swana le ge Kgarebe, yo a sa dirego mohlolo, a dirile mohlolo wo mogolo wa go fa Modimo go dibopiwa, yena yo a swanetšego go tsebiša Mmušo o tla dira mohlolo wo mogolo wa go fa Thato ya Kgethwa.

(Mphalane 22, 1926)
          

Ke ile ka nagana ka Thato e kgethwa le ya Modimo, gomme ka ipotša gore: “Eupša mohola o mogolo wa Mmušo wo wa Fiat e Phagamego e tla ba eng? Gomme Jesu, a šitiša kgopolo ya ka, a sepela ka pela ka gare ga ka gomme a re go nna:

Morwedi wa ka, botse bjo bogolo e tla ba eng? ! Mohola o mogolo e tla ba eng? ! Mmušo wa Fiat ya ka o tla ba le dithoto ka moka, mehlolo ka moka, di- prodigies ka moka tše di kgahlišago kudu; go feta moo, o tla ba feta ka moka mmogo. Gomme ge mohlolo o bolela go bušetša pono go motho wa sefofu, go otlolola segole, go fodiša motho yo a babjago, go tsoša motho yo a hwilego, bjalobjalo, Mmušo wa Thato ya ka o tla ba le dijo tša go boloka, gomme go dibopiwa ka moka tšeo di tsenago go wona, wona e ka se be le kotsi ya go foufala, go golofala goba go babja . Lehu le ka se sa ba le maatla godimo ga moya; gomme ge e ba a sa dutše a e-na le yona mmeleng wa gagwe, e ka se sa ba lehu, eupša e tla ba temana . Ka ntle le phepo ya sebe le thato ya motho ye e nyenyefaditšwego yeo e tšweleditšego kgobogo, gomme, ka phepo ya go boloka ya Thato ya ka, .mebele e ka se sa hlwa e bola gomme ya senyega ka mo go šiišago kudu moo e ka hlaselago poifo gaešita le go ba matla kudu, go etša ge go le bjalo gona bjale; eupša ba tla dula ba iketlile lebitleng la bona ba letetše letšatši la tsogo ya bohle . Na o nagana gore ke mohlolo o mogolo go fa difofu pono, go otlolola digole, go fodiša balwetši, goba go ba le mokgwa wa go boloka gore leihlo le se ke la lahlegelwa ke pono? , gore re kgone go sepela ka mehla re otlologile, ka mehla o be o phetše gabotse mmeleng? Ke dumela gore mohlolo wa pabalelo o mogolo go feta mohlolo wo o diregago ka morago ga madimabe.

Ye ke phapano ye kgolo magareng ga Mmušo wa Topollo le Mmušo wa Fiat ye e Phagamego: go ya pele, mohlolo e be e le wa dibopiwa tše di diilago tšeo go tšona, bjalo ka lehono, madimabe a mangwe goba a mangwe a diregago; gomme ke ka fao ke filego mohlala, ka ntle, go šomiša mehuta ye e fapanego ya dipheko tšeo e bego e le seka sa dipheko tšeo ke di filego meoya, yeo e tlago boela gabonolo go bofokodi bja yona. Ya bobedi e tla ba mohlolo wa pabalelo, ka gobane Thato ya ka e na le maatla a mohlolo, gomme bao ba itumelelago go bušwa ke yona ba ka se sa ba ka fase ga bobe. Ka fao, go ka se nyakege mehlolo ka gobane ka moka di tla dula di bolokilwe di phetše gabotse, di le botse e bile di le tše kgethwa – di swanelwa ke botse bjoo bjo bo tšwilego diatleng tša rena tša tlholo go hloleng sebopiwa.

Mmušo wa Fiat ya Modimo o tla dira mohlolo o mogolo wa go raka bobe ka moka, masetla-pelo ka moka, poifo ka moka, ka gobane o ka se dire mohlolo go ya ka nako le maemo, eupša o tla boloka bana ba Mmušo wa wona ka go yena ka tiro ye e tšwelago pele ya mohlolo, le go ba boloka bobe ka moka ka go ba dira bana ba Mmušo wa gagwe. Se, ka meoyeng; eupša gape go tla ba le diphetogo tše dintši mebeleng, ka gobane ka mehla ke sebe seo e lego dijo tša bobe ka moka. Sebe se tlošitšwe, go ka se sa ba le dijo tša bobe; go feta fao, ka ge Thato ya ka le sebe di sa kgone go phela mmogo, tlhago ya motho le yona e tla ba le ditlamorago tša yona tše di holago.

Morwedi wa ka, ka go swanelwa ke go lokišetša mohlolo wo mogolo wa Mmušo wa Fiat ye e Phagamego, ke dira ka wena, morwedi wa leitšibulo wa Thato ya ka, seo ke se dirilego le Kgošigadi ye e Bušago, Mma wa ka, ge ke be ke swanetše go lokišetša Mmušo wa Topollo . Ka mo gogela kgauswi le nna. Ke ile ka mo boloka a swaregile kudu ka gare ga gagwe moo ke bego nka bopa le yena mohlolo wa topollo wo go bego go na le tlhokego ye kgolo gakaakaa ya wona. Go be go na le dilo tše ntši kudu tšeo re bego re swanetše go di dira, go di dira gape, le go di phetha mmogo, mo e lego gore ke ile ka swanelwa ke go uta ka ponagalo ya gagwe ya ka ntle se sengwe le se sengwe seo se bego se ka bitšwa mohlolo, ntle le bokwala bja gagwe bjo bo phethagetšego. Go se, ke mo dirile gore a lokologe kudu e le gore ke mo dumelele go tshela lewatle le le sa felego la Fiat ye e sa felego, le gore a kgone go ba le phihlelelo go Bogoši bja Modimo go hwetša Mmušo wa Topollo.

Ke eng seo se bego se tla ba se segolo: gore Kgošigadi ya legodimo e be e bušeditše pono go difofu, polelo go dimumu, bjalobjalo, goba na ke mohlolo wa go theoša Lentšu le le sa felego lefaseng? Ya pele e be e tla ba mehlolo ya kotsi, ya nakwana le ya motho ka o tee ka o tee; ya bobedi ke mohlolo wa go ya go ile – o gona go mang le mang yo a o nyakago. Ka gona, ya pele e be e ka se be selo ge e bapišwa le ya mafelelo. E be e le letšatši la nnete, yo, a širafatšago dilo ka moka, a fifala lona Lentšu la Tate ka go yena, dithoto ka moka, ditlamorago ka moka le mehlolo yeo Topollo e e tšweleditšego, a dirilego gore seetša se mela go tšwa go yena. Eupša, go swana le letšatši, e ile ya tšweletša dithoto le mehlolo ka ntle le go itumelela go bonwa goba go hlaolwa e le sebaki sa pele sa selo se sengwe le se sengwe. Ge e le gabotse, tše botse ka moka tšeo ke di dirilego mo lefaseng, ke di dirile ka gobane Mohumagadi wa legodimo o fihlile ntlheng ya go ba le mmušo wa gagwe Bomodimo; gomme ka mmušo wa gagwe, o ile a nkgoga go tšwa legodimong gore a mphe dibopiwa.

Ke go boloka le nna, ke go dira gore o tshele lewatle la gagwe le le sa felego go go fa phihlelelo go Tate wa legodimo gore o kgone go mo rapela, wa mo fenya, wa ba le mmušo wa gagwe godimo ga gagwe go hwetša Fiat ya Mmušo wa ka. Gomme e le gore ke tlatše le go ja ka go wena maatla ka moka a mohlolo ao a nyakegago go bopa Mmušo wo mokgethwa bjalo, ke go boloka o swaregile ka mehla ka gare ga gago ka mošomo wa Mmušo wa ka; Ke go romela ka mehla go dira dipotologo e le gore o dire gape, go phetha tšohle tšeo di nyakegago, le gore bohle ba swanetše go dira go bopa mohlolo o mogolo wa Mmušo wa ka. Ka ntle, ga ke dumelele selo sa mohlolo se tšwelela go wena, ntle le seetša sa Thato ya ka.Ba bangwe ba ka re, ‘Seo se ka ba bjang? Jesu yo a šegofaditšwego o bonagatša dimakatšo tše dintši kudu go sebopiwa se mabapi le Mmušo wa gagwe wa Fiat ya Modimo, gomme dithoto tšeo a tlago go di tliša di tla feta Tlholo le Topollo, go kaone le go feta, e tla ba mphapahlogo wa bobedi; eupša go sa šetšwe botse bjo bogolo bjalo, ga go selo sa mohlolo seo se ka bonwago go yena, ka ntle, go tiišetša botse bjo bogolo bja Mmušo wo wa Fiat ye e sa felego, mola bakgethwa ba bangwe, ntle le prodigy ya botse bjo bjo bogolo, ba dirile mehlolo ka kgato e nngwe le e nngwe.' Eupša ge ba tšea Mma wa ka yo a rategago, yo mokgethwa go feta dibopiwa ka moka, le botse bjo bogolo bjo a bego a na le bjona ka gare ga gagwe go tliša dibopiwa, ga go yo a ka bapetšwago le yena yo a dirilego mohlolo wo mogolo wa go ima ka go yena Lentšu la bomodimo, le go makala ga go neela Modimo go sebopiwa se sengwe le se sengwe.

Gomme pele ga prodigy ye kgolo ye, yeo e sego ya ka ya bonwa goba ya kwewa pele, ya go kgona go fa Lentšu la go ya go ile go dibopiwa, mehlolo ye mengwe ka moka yeo e kopantšwego e swana le dikgabo tše nnyane pele ga letšatši. Yo a kgonago go dira tše ntši, a ka dira tše nnyane. Ka tsela ye e swanago, ge ke lebane le mohlolo wa Mmušo wa Thato ya ka wo o tsošološitšwego ka dibopiwa, mehlolo ye mengwe ka moka e tla ba dikgabo tše nnyane pele ga Letšatši le legolo la Thato ya ka. Lentšu le lengwe le le lengwe, therešo le ponagatšo ka Mmušo wo ke mohlolo wo o ntšhitšwego go tšwa go Thato ya ka bjalo ka mošireletši wa bobe ka moka; go swana le go kgomaretša dibopiwa go botse bjo bo sa felego, go letago le legolo kudu le botse bjo bofsa – bja Modimo ka botlalo.
           
Therešo e nngwe le e nngwe mabapi le Fiat ya-ka e sa Felego e na le matla a mantši le bokwala bjo bo makatšago go feta ge nkabe monna yo a hwilego a ka tsošwa, molephera a fodišwa, sefofu se ile sa bona pono ya sona goba semumu se ka bolela. Ge e le gabotse, mantšu a-ka mabapi le bokgethwa le matla a Fiat ya-ka a tla bušetša meoya setlogong sa yona; ba tla ba fodiša lephera la thato ya motho. Ba tla ba fa pono go bona dithoto tša Mmušo wa Thato ya ka, ka gobane go fihla ga bjale ba be ba foufetše . Ba tla fa lentšu go dibopiwa tše ntši tša dimumu tšeo, ge di be di ka bolela dilo tše dingwe tše ntši, di bego di swana le ba bantši bao ba sa kgonego go bolela fela ka lebaka la Thato ya ka; gomme ba tla šomiša mohlolo wo mogolo wa go kgona go fa sebopiwa se sengwe le se sengwe Thato ya Kgethwa yeo e nago le dithoto ka moka. Ke eng seo Thato ya ka e ka se ba fego ge e na le bana ka moka ba Mmušo wa yona? Ke ka lebaka leo ke nyakago gore le tšwele pele go šomela Mmušo wa ka – gomme go na le go gontši mo go swanetšego go dirwa go itokišeletša mohlolo wo mogolo wa gore Mmušo wo wa Fiat o tla tsebja le go ba le wona. Ka fao, e ba šedi ge o tshela lewatle le le sa felego la Thato ya ka, gore thulaganyo yeo e hlongwe magareng ga Mmopi le sebopiwa; ka go realo, ka wena, ke tla kgona go dira mohlolo wo mogolo wa go boela ga motho go nna – mathomong a gagwe.' Ke moka ke ile ka nagana ka seo se ngwadilwego ka mo godimo, kudu-kudu gore lentšu le lengwe le le lengwe le ponagatšo ka Thatong e Phagamego ke mohlolo. Gomme Jesu, go nkgonthišetša ka seo a se boletšego, a oketša ka gore:
           
Ngwanaka, o nagana gore ke mohlolo ofe wo mogolo ge ke etla lefaseng: lentšu la ka, Ebangedi yeo ke e tsebišitšego, goba taba ya gore ke file bahu bophelo, pono go difofu, go kwa go difoa, bj.bj. ? Ah! morwedi wa ka, lentšu la ka, ebangedi ya ka, e be e le mohlolo wo mogolo; kudu ka ge mehlolo ka boyona e tšwa lentšung la ka. Motheo, selo sa mehlolo ka moka se tšwa lentšung la ka la tlholo. Disakramente, Tlholo ka boyona, mehlolo ya go ya go ile, e be e na le bophelo bja lentšu la ka; gomme Kereke ya ka ka boyona e na le lentšu la ka, Ebangedi ya ka, bjalo ka mmušo wa yona le bjalo ka motheo wa yona.

Ka fao lentšu la ka, ebangedi ya ka, e be e le mohlolo wo mogolo go feta mehlolo ka boyona yeo e bego e na le bophelo fela ka lebaka la lentšu la ka la mohlolo. Ka gona, kgonthišega gore lentšu la Jesu wa gago ke mohlolo o mogolo kudu. Lentšu la ka le swana le phefo ye maatla yeo e kitimago, e otla go kwa, e tsena dipelong, e ruthetša, e hlwekiša, e bonešago, e feta go tšwa setšhabeng se sengwe go ya go se sengwe; e akaretša lefase ka moka gomme e feta nywaga-kgolo ka moka.

Ke mang yo a bego a ka bolaya le go boloka le lengwe la mantšu a ka? Motho. Gomme ge ka dinako tše dingwe go bonagala eka lentšu la ka le homotše e bile le utilwe, ga le ke le lahlegelwa ke bophelo bja lona. Ge o sa e letela, e a tšwa gomme e kwewa gohle. Mengwagakgolo e tla feta yeo ka yona dilo ka moka – batho le dilo – di tlago metšwa gomme tša nyamelela, eupša lentšu la ka le ka se tsoge le fetile ka gobane le na le Bophelo – maatla a mohlolo a Yena ao le tšwago go yena. Ka fao, ke tiišetša gore lentšu le lengwe le le lengwe le ponagatšo yeo o e amogelago ka Fiat ya ka ye e sa Felego ke mehlolo ye megolo kudu yeo e tlago go hlankela Mmušo wa Thato ya ka.Gomme ke ka fao ke le hlohleletšago kudu ebile ke nyaka kudu gore lentšu le lengwe le le lengwe la ka le bonagale le go ngwalwa - ka gobane ke bona go lona mohlolo wo e lego wa ka le wo o tlago tliša botse bjo bontši go bana ba Mmušo wa Fiat e phahameng ka ho fetisisa.

 

Motsotsong wa go feta go ya gosafelego, Modimo o dira semaka sa mafelelo sa Lerato motsotsong wa lehu, ka go fa iri ya Therešo gore moya o dire bonyenyane motšhene o tee wa go itshola gore o phološwe.

Morena wa rena Jesu go Luisa Piccarreta March 22, 1938, bolumo 36



“ Botho bja rena le Lerato la rena ke tše kgolo kudu mo e lego gore Re šomiša mekgwa ye nngwe le ye nngwe go phološa sebopiwa sebeng sa sona – go se phološa; gomme ge Re sa atlege nakong ya bophelo bja gagwe, Re dira Semaka sa mafelelo sa Lerato ka motsotso wa lehu la gagwe . O swanetše go tseba gore mo nakong ye, Re fa sebopiwa leswao la mafelelo la Lerato ka go se fa ka Megau ya Rena Lerato le Botho, ka go hlatsela Boleta bja lerato bjo bo kgonago go nolofatša le go thopa dipelo tše thata kudu.  Ge sebopiwa se ikhwetša magareng ga bophelo le lehu – magareng ga nako yeo e lego kgauswi le go fela le Bosafelego bjo bo lego kgauswi le go thoma – e nyakile go ba tirong ya go tlogela mmele wa gagwe, Jesu wa gago o bonwa ka Botho bjo bo thabišago, ka Bose bjo bo tlemago le e nolofatša go baba ga bophelo, kudu-kudu motsotsong wo o feteletšego . Ke moka, go na le tebelelo ya Ka... Ke mo lebelela ka Lerato le legolo kudu go ntšha sebopiwa tiro ya go itshola – tiro ya lerato, tiro ya go kgomarela Thato ya ka.

Motsotsong wo wa go nyamišwa, a bona – a kgoma ka diatla tša gagwe ka fao Re mo ratilego ka gona ebile re sa mo rata, sebopiwa se kwa tlaišego ye kgolo kudu mo e lego gore se sokologa ka go se Re ratile; o lemoga Thato ya rena bjalo ka molaotheo le phethagatšo ya bophelo bja gagwe gomme, ka kgotsofalo, o amogela lehu la gagwe go phethagatša tiro ya Thato ya rena. Gobane o swanetše go tseba gore ge sebopiwa se be se sa dire le ge e le tiro e tee ya Thato ya Modimo, dikgoro tša Legodimo di be di ka se bulege; ba be ba ka se lemogwe bjalo ka mojalefa wa Naga ya Legodimo gomme Barongwa le Bakgethwa ba be ba ka se kgone go mo amogela gare ga bona – gomme yena ka boyena o be a ka se nyake go tsena, a lemoga gore ga se ya gagwe. Ka ntle le Thato ya rena, ga go na Bokgethwa goba Phološo. Ke dibopiwa tše kae tšeo di phološwago ka baka la pontšho ye ya Lerato la rena, ntle le tše di kgopamego kudu le tše di thatafaditšwego kudu ; gaešita le ge go latela tsela e telele ya Pakatori e be e tla ba mo go swanetšego kudu go bona. Motsotso wa lehu ke tshwaro ya Rena ya letšatši le letšatši – go hwetša ga monna yo a timetšego.

Ke moka A tlaleletša ka gore: Morwedi wa ka, nako ya lehu ke nako ya go nyamišwa. Motsotsong wo, dilo ka moka di tla ka go latelana go re: “Laelana, lefase le fedile; bjale go thoma Bosafelego. Ke ya sebopiwa bjalo ka ge eka se notletšwe ka phapošing gomme motho yo mongwe a re go sona: “Ka morago ga mojako wo, go na le phapoši ye nngwe yeo go yona go nago le Modimo, Legodimo, Pakatori, Dihele; ka kakaretšo, Bosafelego.’ Eupša sebopiwa ga se kgone go bona le ge e le efe ya dilo tše. O di kwa di tiišetšwa ke ba bangwe; gomme bao ba di bolelago go yena le bona ga ba kgone go di bona, mo e lego gore ba bolela mo e nyakilego go ba ba sa dumele le gatee kudu; ntle le go fa bohlokwa bjo bogolo go fa mantšu a bona segalo sa nnete – go swana le selo se sengwe se se kgonthišitšwego.

Ka fao ka letšatši le lengwe maboto a a theoga gomme sebopiwa se kgona go bona ka mahlo a sona seo se se boditšwego pele. O bona Modimo wa gagwe le Tatagwe yo a mo ratilego ka Lerato le legolo; o bona dimpho tšeo A mo filego tšona, ka e tee ka e tee; le ditokelo ka moka tša lerato tšeo a bego a mo kolota tšona tšeo di bego di senyegile. O bona gore bophelo bja gagwe e be e le bja Modimo, e sego bja gagwe. Se sengwe le se sengwe se feta pele ga gagwe: Bosafelego, Paradeise, Pakatori, le Dihele – lefase leo le tlogago ; menate yeo e mo furalelago. Se sengwe le se sengwe se a nyamelela; selo se nnoši seo se dulago se le gona go yena ka phapošing ye yeo e nago le maboto ao a phušotšwego: Bosafelego . A phetogo e kaakang go sebopiwa se se diilago!

Botho bja ka ke bjo bogolo kudu, ke nyaka go phološa bohle, mo e lego gore ke dumelela maboto a go wa ge dibopiwa di le magareng ga bophelo le lehu – ge moya o tloga mmeleng go tsena Bosafeleng – gore ba kgone go dira bonyane tiro e tee ya go itshola le go rata Nna, ke lemoga Thato ya-ka e Rategago godimo ga bona . Nka bolela gore ke ba fa iri ya Therešo e le gore ke ba phološe . Ao! Ge nkabe bohle ba tseba diintasteri tša lerato tšeo ke di šomišago motsotsong wa mafelelo wa bophelo bja bona go ba thibela go tšhaba diatleng tša Ka go feta tša botate – ba be ba ka se eme motsotso wo, ba be ba tla Nthata bophelo bja bona ka moka  ”.

 

Ditšhupetšo le mekgwa yeo e filwego ke Morena wa Rena Jesu go Luisa go gola bophelong bja semoya goba go hlaola melaba, gore a phele Thatong ya Kgethwa

ka boikokobetšo

- Sefapano se nnoši ke dijo tša boikokobetšo (June 24, 1900, bolumo 3, letlakala 86), .

Moya wo o boifago goba moya wo o sa tšhabego selo

- Ge moya o boifa, ke seka sa gore o itshepa kudu. Ka go hwetša ka go yena mafokodi le masetla-pelo feela, gona, ka tlhago le ka mo go swanetšego, o a boifa. Ge e ba, ka lehlakoreng le lengwe, moya o sa boife selo, ke pontšho ya gore o bea kholofelo ya wona ka moka go Modimo. Masetlapelo a gagwe le mafokodi a gagwe a lahlegile go Modimo; o ikwa a apere Motho wa Modimo. Ga e sa šoma moya, eupša ke Modimo moyeng. A ka boifa eng? Go bota Modimo ka nnete go tšweletša gape Bophelo bja Modimo moyeng (January 3, 1907, bolumo 7, letlakala 61).

Ka mathata

- Go kgongwa ke tlhakatlhakano ye nngwe ke seka sa gore motho o tloga go Modimo ka tsela ye nngwe, ka gobane go šutha ka go yena gomme a se be le khutšo ye e phethagetšego ga go kgonege (June 17, 1900, bolumo 3, letlakala 83),

- Gore o se tshwenywe, moya o swanetše go ikhwetša o le gabotse go Modimo, o swanetše go sekamela ka botlalo go yena bjalo ka ge o lebile ntlheng e tee gomme o swanetše go lebelela tše dingwe ka moka ka leihlo le le sa kgomegego. Ge a dira ka tsela ye nngwe, go se sengwe le se sengwe seo a se dirago, a se bonago goba a se kwago, o beeletšwa ka go tshwenyega go swana le phišo ya go nanya yeo e mo dirago gore a lapile le go tshwenyega, a sa kgone go ikwešiša (May 23, 1905, bolumo 6, letlakala 85) .

- Mathateng, ke go ithata mo go nyakago go ipontšha go buša goba ke lenaba leo le nyakago go gobatša (July 22, 1905, volume 6, page 91), .

- Ge moya o tshwenywa ntlheng efe goba efe, ke seka sa gore o tletše ka bowona. Ge a tshwenywa ke selo se sengwe e sego ka se sengwe, ke seka sa gore o na le se sengwe sa Modimo, eupša gore o na le lefeela le legolo leo a swanetšego go le tlatša. Ge e ba go se na selo seo se mo tshwenyago, ke pontšho ya gore o tletše Modimo ka mo go feletšego (August 9, 1905, bolumo 6, letlakala 92), .

- Yo a sa ratego therešo o tshwenywa le go tlaišwa ke yona (January 16, 1906, volume 6, page 109).

Ka ntle le ditshaeno tša go itokolla, boikokobetšo le go kwa, moya o tla gapeletšega go dula ka go tshwenyega, poifo le kotsi gomme o tla ba le ego ya wona go swana le Modimo mola o goketšwa ke boikgogomošo le borabele.

- Ntle le go kwa, go itokolla le boikokobetšo di laolwa ke go se tsepame. Go tloga moo tlhokego ye e tiilego ya mosaeno wa go kwa gore e tiišetšwa phasepoto yeo e dumelelago go feta mmušong wa lethabo la semoya leo pelo e ka thabelago mo ka fase.

Ka ntle le ditshaeno tša go itokolla, boikokobetšo le go kwa, phasepoto e tla ba e se nago mohola gomme moya o tla dula o le kgole le lefelo la lethabo; e tla gapeletšega go dula e tshwenyegile, poifong le kotsing. Bakeng sa dihlong tša gagwe ka noši, o tla ba le ego ya gagwe bjalo ka modimo gomme o tla ratana le boikgantšho le borabele (April 16, 1900, bolumo 3, letlakala 63).

nagana ka wena

- Go inagana ka wena go swana le go tšwa go Modimo wa boela ka gare ga gago. Go inaganela le ka mohla ga se bokwala, eupša ka mehla ke bobe, le ge go ka tšea lehlakore la botse (August 23, 1905, bolumo 6, letlakala 94).

Tshwenyega ka kgethwa

- Moya wo o tshwenyegilego godimo ga tšohle ka go ikgethela o phela ka ditshenyagalelo tša bokgethwa bja wona, maatla a wona le lerato la wona (November 15, 1918, bolumo 12, letlakala 71).

Lahlegelwa ka botho go fenya ka bomodimo

- Morwedi wa ka, yo a lahlegelwago o a fenya le yo a fenyago o a lahlegelwa (October 16, 1918, bolumo 12, letlakala 68).

Ka Boipolelo

- Selo se segolo seo se mpshafatšago monna le go mo dira Mokatholika wa nnete ke boipolelo (March 14, 1900, volume 3, page 55).

Yo a bolelago kudu o se na selo sa Modimo

- Ge motho a bolela kudu, ke seka sa gore ga a na selo ka gare ga gagwe, mola yo a tletšego Modimo, a hwetša lethabo le le oketšegilego ka gare ga gagwe, ga a nyake go lahlegelwa ke lethabo le gomme o bolela feela ka baka la go nyakega . Gomme le ge a bolela, ga a ke a tloga ka gare ga gagwe gomme o leka, go fihla moo a amegago, go betla ka go ba bangwe seo a se kwago ka go yena ka noši. Ka lehlakoreng le lengwe, yo a bolelago kudu ga a se na Modimo fela eupša, ka mantšu a gagwe a mantši, o leka go tšholla ba bangwe Modimo (May 8, 1909, bolumo 9, letlakala 7).

 

Ke ka fao re ka lemogago gore re phela ka botlalo ka Thatong ya Kgethwa go tšwa go dintlha tšeo di filwego ke Morena wa Rena Jesu go Luisa

 



 

Ge e le gabotse, ga go nyakege selo se sengwe gape moyeng seo e lego sa thulaganyo ya motho, ke gore se sengwe le se sengwe seo motho a se tsebago go tloga matswalo a gagwe ka gare. Re swanetše go hwela se sengwe le se sengwe ka gare ga rena. Bakeng sa seo, re swanetše go fa fela Ee ya rena go Lerato gomme ke Modimo yo a dirago tše dingwe, ka go kgopela go ananya thato ya rena ya setho ka Thato ya Kgethwa.

Mona go hlalošitšwe ka botlalo ke Morena wa rena Jesu Kriste ka boyena dimelo tše di itšego tšeo di amanago le bophelo ka Thatong ya Kgethwa, ka go bolelwa ga letšatšikgwedi la molaetša le tšhupetšo mošomong wa Puku ya Legodimo :

- kopano ya thato ya sebopiwa le ya Mmopi, go phatlalatšwa ka Thatong ye e sa felego (December 26, 1919, bolumo 12, letlakala 134), ka go realo ga go na kgonagalo ya kgetho yeo e kgonegago, kudukudu go se kgethe selo se sengwe se sebe, go itlama sebe ka gare, ka ge go se sa na thato ya motho, ga go sa na bobe moyeng, .

- go se be gona ga kganyogo ka moka le lerato (May 20, 1918, bolumo 12, letlakala 53), .

- tsohle di swanetše go homola moyeng: tlhompho ya ba bangwe, letago, menate, tlhompho, bogolo, go ithaopa, dibopiwa, bj.bj. (January 2, 1919, bolumo 12, letlakala 76),

- tlaišego ya go amogwa go ba gona ga Jesu - gore meoya e fiwe seetša le bophelo bja Modimo - (January 4, 1919, bolumo 12, letlakala 77), ke "lehu le le se nago kwelobohloko" leo le "bolayago" Luisa, yo a rego gore "ditlaišego tše dingwe ka moka ke go myemyela le go atlana ga Jesu" ge go bapetšwa (May 24, 1919, bolumo 12, letlakala 121),

Jesu o tlaleletša, ge a hlaloša lebaka la go hlokega mo: "nako le nako ge o nkhwetša, o kwa lehu gomme ka go realo o lokiša mahu ao meoya e mphago yona ka dibe tša yona" (June 16, 1919, bolumo 12 , matlakala 123 le 124) . Legodimo le bonala le tswaletšwe Luisa gomme ga go na kgokagano le lefase ka go yena (November 3, 1919, bolumo 12, letlakala 130),

- go se be gona ga poifo, pelaelo le poifo, kudukudu ga Dihele ka mohola o mogolo wa tšhireletšo (October 15, 1919, bolumo 12, letlakala 130),

- go lahlegelwa ke maikutlo a gagwe ka noši (January 19, 1912, bolumo 10, letlakala 57), .

- go bala ditatso tša dilo tše di bonagalago le tša moya (December 6, 1904, bolumo 6, letlakala 73),

- go amogwa mekgwa ka moka ya batho, moo boemong bjo, motho a ka se kgonego go ngongorega, goba go itšhireletša, goba go itokolla go seo e lego madimabe go yena (June 24, 1900, bolumo 3, letlakala 85),

- o hwile bophelong bja gagwe, ga a sa na kganyogo, ga a na lerato, ga a na lerato, se sengwe le se sengwe ka gare se bjalo ka ge eka se hwile, gomme pontšho ye e kgonthišeditšwego ya gore dithuto tša Jesu di tswetše dienywa moyeng ke gore motho ga a sa ikwa selo ka boyena, a tseba gore bophelo ka Thatong ya Modimo bo bopilwe ka go itswalela go Jesu (September 13, 1919, bolumo 12, letlakala 128), .

 

Dika le ditlamorago tša go phela ka Thatong ya Kgethwa

- Go phela ka Thatong ya Kgethwa ke kopano ye e sa felego, yeo e lego ye kgolo go feta go amogela kopano ya sakramente (March 23, 1910, bolumo 9, letlakala 32),

- Bokgethwa bja nnete bo bopilwe ka go phela ka Thatong ya Kgethwa, re tseba gore bokgethwa bjo bo na le medu ye e tseneletšego kudu mo e lego gore ga go na kotsi ya gore bo thekesele. Moya wo o nago le bokgethwa bjo o tiile, ga o ka fase ga go se fetoge le diphošo tša boithaopo. O ela hloko mešomo ya gagwe. O ikgafa e bile o arogile go selo se sengwe le se sengwe le motho yo mongwe le yo mongwe, gaešita le balaodi ba moya. E gola gore matšoba le dienywa tša yona di fihle Legodimong! O utilwe kudu go Modimo moo lefase le bonago go se nene goba ga le bone selo ka yena. Thato ya Kgethwa e e monya. Jesu ke bophelo bja gagwe, modiri wa moya wa gagwe le mohlala wa gagwe. Ga a na selo sa gagwe ka noši, dilo ka moka di swana le Jesu (August 14, 1917, bolumo 12, letlakala 28), .

- Bokgethwa ka Thatong ya Kgethwa ga se ya motho eupša ke bokgethwa bja Kgethwa.

- Go phela ka Thatong ya Modimo go lebiša go bokgethwa bjo bogolo bjoo sebopiwa se ka bo kganyogago (January 20, 1907, bolumo 7, letlakala 64),

- Yo a phelago ka Thato ya Kgethwa o dula a na le khutšo, ka kgotsofalo ye e phethagetšego ebile ga a tshwenyege ka selo le gatee (May 24, 1910, bolumo 9, letlakala 34),

- Moya wo o phelago Thatong ya Kgethwa o dira seo Modimo a se nyakago gomme Modimo a dira seo o se nyakago, go fihla bokgoleng bjoo moya wo o fihlago ntlheng ya go fokodiša le go hlobola Modimo dibetša ka moo o ratago ka kopano ye e phagamego (1st November 1910, volume 9, page). 51), .

- Moya wo o phelago Thatong ya Kgethwa ke Paradeise ya Morena wa Rena Jesu mo lefaseng (November 3, 1910, volume 9, page 52), Thato ya Modimo ke paradeise ya moya mo lefaseng le moya wo o phelago mo lefaseng Thato ya Modimo ke Paradeise ya Modimo (July 3, 1910, bolumo 7, letlakala 29), .

- Ka go phela ka Thatong ya Kgethwa, moya o hwetša lerato le le phethagetšego kudu; o atlega go rata Jesu ka Lerato la Gagwe; e fetoga lerato ka moka; o ikgokaganya le Jesu ka mo go tšwelago pele (November 6, 1906, bolumo 7, letlakala 53), .

- Bophelo ka Thatong ya Kgethwa bo bolela hore moya o be wa moya ka ho feletseng, mme o tle o be jwalo ka moya o hlwekileng, jwalo ka hare taba ha e sa le teng ho yona, kahoo dithato (batho le tsa Kgethwa) di ka etsa ka ho phethahetseng feela 'a (May 21, 2018). 1900, bolumo 3, letlakala 73), .

- Go dira ka Modimo le go dula ka khutšo, ke selo se tee. Go Modimo, ka moka ke khutšo (June 17, 1900, bolumo 3, letlakala 83), khutšo ke leswao le le kgonthišeditšwego kudu la gore motho o a tlaišega le go ntšhomela, ke tatso ya pele ya khutšo yeo bana ba ka ba tlago e thabela le nna Legodimong (Phupu 29, 1909, bolumo 9, letlakala 13), .

 



 

 

 

Bophelo ka Thatong ya Kgethwa le maatla a mararo a moya: bohlale, kgopotšo le thato

Go tšwa go bolumo ya 12 ya mošomo "Puku ya Legodimo" , setsopolwa molaetšeng wo o filwego ka la 8 Motsheganong 1919, letlakala 116:

Ke ka bohlale, kgopotšo le thato (matla a 3 a moya), karolo e hlomphehang ka ho fetisisa ea sephedi, hore setšoantšo sa Modimo se hatisitsoeng .

 

Bohloko bjo bo ilego bja tlaiša Morena wa Rena Jesu kudu nakong ya Tlhokomelo ya gagwe e be e le boikaketši bja Bafarisei .

Go tšwa go bolumo ya 13 ya mošomo "The Book of Heaven" , molaetša wo o filwego ka November 22, 1921, matlakala 60 le 61:

“ Morwedi wa ka, bohloko bjo bo ilego bja ntlafatša kudu nakong ya Tlhokomelo ya ka e be e le boikaketši bja Bafarisei; ba be ba itira eka ba na le toka mola e be e le bao ba sa lokago kudu . Ba be ba itira bokgethwa, ba lokile le thulaganyo, mola e be e le ba kgopamego kudu , ka ntle ga melao ka moka le ka tlhakatlhakano ka mo go feletšego. Ge ba be ba itira eka ba hlompha Modimo, ba be ba itlhompha, ba hlokomela dikgahlego tša bona, khomotšo ya bona .

Seetša se be se sa kgone go ba tsena, ka gobane boikaketši bja bona bo be bo tswaletše mejako ka moka. Lefeela la bona e be e le senotlelo seo, ka go retologa gabedi, se ilego sa ba notlela lehung la bona gaešita le go emiša seetša ka moka se se fokolago . Gaešita le Pilato morapedi wa medimo ya diswantšho o ile a hwetša seetša se segolo go feta Bafarisei, ka gobane tšohle tšeo a bego a di dira le go di bolela ga se tša tšwa go boikaketši, eupša di be di tšwa poifong .

Ke ikwa ke kgahlwa kudu ke modiradibe, gaešita le yo a kgopamego kudu, ge e ba e se moradia, go feta bao ba lego kaone eupša e le baikaketši . Ao ! Ke nkhwafa gakaakang yo a dirago botse ka ntle, a itirago eka ke yo mobotse, a rapela, eupša yo bobe le dikgahlego tša boithati di iphihlilwego go yena; ge melomo ya gagwe e dutše e rapela, pelo ya gagwe e kgole le nna . Ge a dira botse, o nagana go kgotsofatša difišegelo tša gagwe tše sehlogo. Go sa šetšwe tše botse tšeo go bonagalago a di dira le mantšu ao a a bolelago, monna wa moikaketši a ka se kgone go tliša seetša go ba bangwe ka gobane o notletše mejako .

O dira bjalo ka motemona yo a fetogilego motho yo ka go itira botse, a lekago dibopiwa . Ge a bona selo se sebotse, monna o a kgahlwa. Eupša ge a le tseleng e kaone-kaone, o ipona a gogetšwe dibeng tše dikgolo kudu. Ao ! Diteko tšeo di tšwelelago ka fase ga ponagalo ya sebe ga di kotsi gakaakang go feta tšeo di itlhagišago ka fase ga ponagalo ya botse! Ga go kotsi kudu go dirišana le batho ba babe go feta bao ba bonagalago ba le botse eupša e le baikaketši . Ke mpholo ofe wo ba o utago ! Ba tsentše meoya ye mekae mpholo ?

Ge nkabe e se ka ditshepedišo tše tša go ekiša gomme ge nkabe bohle ba ntseba ka seo ke lego sona, medu ya bobe e be e tla tlošwa sefahlegong sa lefase gomme bohle ba be ba ka se forwe”.

 

Yo a phelago Thatong ya Kgethwa a ka se ye Pakatori

Go tšwa go bolumo ya 11 ya mošomo "The Book of Heaven" , setsopolwa go tšwa molaetšeng wo o filwego ka March 8, 1914, letlakala 73:

“ Morwedi wa ka, moya wo o phelago Thatong ya ka o ka se ye pakatori, lefelo leo go lona meoya e hlwekišwago go se sengwe le se sengwe .

Ka morago ga go mo diša ka lehufa Will ya-ka nakong ya bophelo bja gagwe, nka dumelela bjang mollo wa pakatori gore o mo kgome?

Ka bontši, o tla hloka diaparo tše mmalwa, eupša Thato ya ka e tla mo apeša ka se sengwe le se sengwe seo se nyakegago pele e mo utollela Bomodimo .

Ke moka ke tla iponatša”.

 

Palo ye nnyane ya bakgethwa ba Thato ya Kgethwa ka gobane go a nyakega go itlhabola se sengwe le se sengwe

Go tšwa go bolumo ya 12 ya mošomo wa "Puku ya Legodimo" , ditsopolwa molaetšeng wo o filwego ka la 15 Moranang 1919, matlakala 112 le 113:

“ Morwedi wa ka, ke Will ya ka fela yeo e tlišago lethabo la nnete. Ke yena a nnoši yo a neago moya dithoto ka moka, a mo dira mohumagadi wa lethabo la kgonthe. Ke fela meoya yeo e tlago go ba e phetše ka Thatong ya ka yeo e tlago ba dikgošigadi kgauswi le sedulo sa ka sa bogoši ka gobane e tla belegwa ke Thato ya ka . Ke swanetše go le bontšha gore batho bao ba ntikologilego ka kakaretšo ba be ba sa thaba [...].

Bakgethwa ka Thatong ya ka, yeo e swantšhetšwago ke Botho bja ka bjo bo tsošitšwego, e tla ba ba sego kae ka palo [...].

Bokgethwa bjo bo lego thatong ya ka ga bo na selo seo e lego sa moya, eupša se sengwe le se sengwe se tla go bjona go tšwa go Modimo .

Go ikemišetša go amoga selo se sengwe le se sengwe go nyaka kudu; ka baka leo, go ka se be le meoya e mentši yeo e tlago go fihlelela se . O ka lehlakoreng la ba sego kae.

 

Moya o swanetše go hwela bophelo bja wona gore o phele bophelo bjo bo swanago bja Jesu

Go tšwa go bolumo ya 12 ya mošomo "The Book of Heaven" , molaetša wo o filwego ka September 13, 1919, letlakala 128:

Go baba ga ka go ile gwa oketšega gomme ka ngongorega go Jesu wa ka yo a bego a ratega ka mehla ka re, 'Kgaugelo, Lerato la ka, gaugela! Na ga o bone ka fao ke robegilego ka gona? Ke ikwa eka ga ke sa na bophelo, le ge e le kganyogo, goba lerato, le ge e le." lerato;tšohle ka gare ga ka di bjalo ka ge eka di hwile .Ah!Jesu!Dienywa tša dithuto tša gago ka moka di kae go nna? Ge ke be ke bolela se, ke ile ka kwa Jesu a le kgauswi kudu le nna, a ntlema fase gomme a ntlama ka diketane tše di tiilego. O mpotša gore :

“ Morwedi wa ka, seka se se kgonthišeditšwego sa gore dithuto tša ka di tšweleditše dienywa go wena ke gore ga o sa ikwa selo ka wena .Na bophelo ka Thatong ya ka ga bo bopša ke go tswalela go nna ? na ka fao o dikganyogo tša gago, maikutlo a gago a lerato, bjalobjalo ge o ba di phatlalatša ka Will ya ka?That ya ka ke ye kgolo kudu gomme go nyakega maiteko a magolo kudu go e hlaloša.Go phela ka go nna, go kaone gore a se phele le bophelo bja gagwe ka noši go sego bjalo, motho o bontšha gore ga a thabele go phela bophelo bja ka le go tswakwa ka mo go feletšego ka go nna ”.

 

Gore moya o itemoge go Modimo fela, se sengwe le se sengwe seo o se swerego go tšwa go wona se swanetše go fokotšwa go ba lefeela.

Go tšwa go bolumo ya 3 ya mošomo "The Book of Heaven" , molaetša wo o filwego ka June 27, 1900, matlakala 87 le 88:

“ Morwedi wa ka, seo ke se nyakago go wena ke gore o itemoge go nna, e sego go wena. Ka go realo, o ka se sa ikgopola, eupša o ka se sa gopola nna.

Ka go itlhokomologa, o tla ntemoga fela. Insofar ge o itebala gomme o itshenya, o tla tšwela pele tsebong ya ka, o tla itemoga ka go nna fela .

Ge o dira se, o ka se sa nagana ka bjoko bja gago, eupša ka bja ka. O ka se sa lebelela ka mahlo, o ka se sa bolela ka molomo, go betha ga pelo ya gago e ka se sa ba ya gago, o ka se sa šoma ka diatla tša gago, o ka se sa sepela ka maoto . O tla lebelela ka Mahlo a ka, o tla bolela ka Molomo wa ka, dipelo tša gago e tla ba tša ka, o tla šoma ka diatla tša ka, wa sepela ka Maoto a ka.

Gomme gore seo se direge, ke gore moya o itemoga fela ka go Modimo, o swanetše go boela mathomong a wona, ke gore go Modimo, yo o tšwago go yena. E swanetše go dumelelana ka botlalo le mmopi wa yona; selo se sengwe le se sengwe seo a se tšeago go yena le seo se sa dumelelanego le mathomo a gagwe, o swanetše go fokotša go ba lefeela .

Ke feela ka tsela ye, a hlobotše e bile a hlobotšwe, moo a ka boelago mathomong a gagwe, a itemoga feela go Modimo gomme a šoma go ya ka bofelo bjoo a bopetšwego bjona . Go dumelelana le nna ka botlalo, moya o swanetše go ba wo o sa bonagalego go swana le nna ”.