Mmušo
wa Fiat ya Kgethwa ka dibopiwa
Puku
ya Legodimo
Bolumo
1.
+2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36
Go
bitša dibopiwa go boela lefelong, maemo le morerong
eo ba
bopilwego ke Modimo ka baka la yona
Luisa
Piccarreta o ile a hlokomela
Ngwana
wa Thato ya Modimo
Ge a na
le mengwaga ye 9 , Morena wa Rena o thoma go dira
gore lentšu la gagwe le kwewe ka gare.
Ge a na
le mengwaga ye 13 o ile a bona pono ya gagwe ya
mathomo:
Jesu, a rwele
sefapano sa gagwe, a mo lebelela godimo gomme a re :
"Moya, nthuse!"
Go tloga
motsotsong woo go ya pele, kganyogo ye e sa kgotsofatšwego e
tšwelela go yena ya go tlaišega ka lebaka la lerato la
Jesu.Ka nako ye ditlaišego tša mathomo tša mmele
tša Tlhokofalo le tšona di a thoma, gammogo le dihlabi
tše kgolo tša semoya le tša boitshwaro.
Ge a e-na
le nywaga e 16 , ka morago ga kganyogo yeo e
bontšhitšwego ke Jesu le Maria, o ile a ineela go Jesu
e le mohlaselwa.
Go tloga
motsotsong woo go ya pele, dipono di ile tša ata gomme a
tswalanywa kudu le ditlaišego tša Jesu ka go Tlaselong
ya gagwe.
Gaešita
le go tloga motsotsong woo, le bophelo bja gagwe ka moka ( ke
gore ka nywaga e 65 ), a ka se kgone go ja goba go
nwa, a gana dijo le ge e le dife.
Dijo tša
yona feela ke Selalelo se Sekgethwa.
Ka lebaka la
ditlaišego tša gagwe tša Tlaišego ya
Jesu, tšeo di bago tše maatla le go feta, Luisa gantši
o lahlegelwa ke tšhomišo ya dikwi tša gagwe.
Mmele wa gagwe
o a thatafala, ka dinako tše dingwe ka matšatši
a mmalwa, go fihlela moperisita (gantši moipolelo wa gagwe) a
fihla, .
ka
leina la go kwa, go mo ntšha boemong bjo bja lehu.
Ge a na
le mengwaga ye 23 , ngwaga o tee ka morago ga go
thoma go khutša ga gagwe ga sa ruri malaong (yeo e bego e tla
swarelela bophelo bja gagwe ka moka), o ile a amogela mogau wa
Lenyalo la Sephiri.
Lenyalo le le
mpshafatšwa dikgwedi tše 11 ka morago Legodimong, pele
ga Boraro bo Bokgethwa bjo Bokgethwa. Ke mo tiragalong ye moo
Mpho ya Thato ya Kgethwa e fiwago yena.
O
hlokofetše ka 1947 , nako ye kopana pele a
fihla mphato wa 82 .
- ka morago ga
matšatši a 15 a nyumonia, .
bolwetši
bjo tee feela bjo a kilego a ba le bjona bophelong bja gagwe ka moka.
O latola moya
mahube, ge, letšatši le lengwe le le lengwe, moipolelo
wa gagwe a mo goga go tšwa boemong bja gagwe bja lehu.
Luisa o
ngwadile go gontši. O dirile seo ka baka la go kwa Jesu
le baipolelo ba gagwe, a fenya lehloyo le matla leo ka mehla a bego a
leka go ngwala le go bolela ka yena.
Dingwalwa tša
gagwe tše kgolo di bopa dibolumo tše
36 tša mošomo wa gagwe wo o
nago le sehlogo se se rego " Puku
ya Legodimo" (leina leo le šišintšwego
ke Jesu ka boyena).
Ba hlaloša
bophelo bja gagwe le go abelana dipoledišano tša gagwe
le Jesu, e lego ditsela tšeo a di kgethilego.
go tsebiša
dithuto tša gagwe tše di sa tlwaelegago le tše
di makatšago mabapi le bophelo ka Thatong ya Modimo.
Sebaki
sa go thaba ga Luisa se ile sa tsebagatšwa ka 1994.
Yo mongwe wa
baipolelo ba gagwe, fr yo a
šegofaditšwego. Annibale M. Di Francia ,
o sa tšwa go šegofatšwa
ke Mopapa John Paul II.
Luisa
Piccarreta o ile a hlokomela
Ngwana
wa Thato ya Modimo 1865-1947 Corato, profense ya Bari, Italy
Wena Boraro
bo Bokgethwa, .
Morena
wa rena Jesu Kriste o re rutile gore ge re rapela, re swanetše
go kgopela
- lebitso la
Ntate wa rona lehodimong le tagafatswa, .
- gore Thato ya
gagwe e dirwe lefaseng bjalo ka Legodimong le
-Mmušo
wa gagwe o tla gare ga rena.
Ka kganyogo ya
rena ye kgolo ya go tsebiša Mmušo wa gagwe wa Lerato,
Toka le Khutšo, re go kgopela ka boikokobetšo gore o
tumiša mohlanka wa gago Luisa,
- Ngwana wa
Thato ya Modimo
yo, ka
dithapelo tša gagwe tše di tšwelago pele le
ditlaišego tša gagwe tše dikgolo, a ilego a
rapela ka phišego
-bakeng sa
pholoso ya meoya e
-bakeng sa go
tla ga Mmušo wa Modimo lefaseng le.
Re latela
mohlala wa gagwe, re rapela, Ntate, Morwa le Moya o Mokgethwa, .
-go re thuša
go gokarela difapano tša rena ka lethabo lefaseng le, gore le
rena, .
re
tagafatsa lebitso la Ntate wa rona wa Lehodimong e
re be re tsena
mmušong wa Thato ya Kgethwa. Amene.
+
Carmelo Cassati, Mopišopomogolo
Sehlabelo se
segolo se nkgopeletša ka go kwa mo go kgethwa.
Ke swanetše
go ngwala seo se diregilego magareng ga ka le Jesu yo a rategago
lebakeng la nywaga e fetago e 16.
Ke ikwa ke
imelwa ke mošomo (1).
Lega go le
bjalo, gaešita le ge ke gakanegile, ke nyaka go itirela ka mo
nka kgonago ka gona.
Ke dumela go
Jesu, Molekane wa ka yo a rategago, yo a tlago go kgona go dira gore
mošomo wa ka o kgotlelelege.
Ka gona nka
kgona go e tlatša
- bakeng sa
letago le legolo la Modimo e
- ka lerato leo
ke nago le lona go bokwala bjo bo hlomphegago bja go
kwa .
«Ka gona
ke thoma, oh Jesu, ka go wena, le wena, le bakeng
sa gago . Ga ke itshepe, eupša ke na le
tumelo go wena.
Ka ntle le wena
nka se kgone go dira selo.
A mongwalo wo,
go tloga mathomong go fihla mafelelong, go dirwe
- bakeng sa
letago la gago le legolo, .
-bakeng sa
kgolo ya lerato la ka go wena le
- bakeng sa
kgakanego ya ka e kgolo. "
Ge ke be ke
e-na le nywaga e 17, ke be ke nyaka, ka go itlwaetša letšatši
le letšatši
-kgopolo,
- ditiro tše
di fapafapanego tša bokwala e
-ya
mortifications tse fapa-fapaneng, ke itokisetsa mokete
oa Keresemese, .
ke gore,
monyanyeng wa Matswalo a Jesu wa ka yo botho ka mehla.
Gomme tše
ka moka, ka nako ya novena.
Ka tsela e
kgethegilego, ke be ke nyaka go hlompha dikgwedi tše senyane
ka nako yeo
Jesu a bego a kgethile go dula ka popelong ya kgarebe ya Kgarebe ye e
Hlogonolofetšego
go
dira matšatši a senyane ka letšatši go
naganišiša ga
senyane ka letšatši ka sephiri se se šegofaditšwego
sa go Tšwa Motho.
Ka go
naganišiša, ke ile ka kgetha go ya Legodimong ka
kgopolo. Ke ile ka akanya ka Boraro bo Bokgethwa lekgotleng le
le dirago phetho, .
go
rulaganya go lopolla moloko wa batho wo o welego masetla-pelong a
šilafetšego kudu, ao go ona, ka ntle le tiro ya Modimo,
o bego o ka se sa tsoga
gape, go tliša bophelo bjo bofsa bja tokologo
e feletšego.
Ke moka ka bona
Tate a dira phetho.
- go romela
Morwa wa gagwe a nnoši lefaseng, .
- ya mafelelo
go ya ka kganyogo ya tatagwe, e
- Moya o
Mokgethwa wo o fago tumelelo ya gagwe ka botlalo go phološo ya
batho.
Semelo
sa ka ka moka se ile sa makatšwa ke sephiri
se segolo gakaakaa
-
lerato la go ratana magareng ga Batho
ba bomodimo, .
-lerato le
legolo kudu
go tlema mmogo
Batho ba Modimo le go hlabiša batho.
Ke moka ke ile
ka nagana ka go hloka tebogo ga tše, mo go dirilego gore
Lerato le legolo gakaakaa le se šome. Nkabe ke ile ka
dula boemong bjo letšatši ka moka, go e na le iri
feela, ge nkabe Jesu a se a ntira gore ke kwe lentšu la ka
gare leo le bego le mpotša gore:
"Seo se
lekane ga bjale."
Etla le nna o
tla bona diphetetšo tše dingwe le tše kgolo tša
Lerato la ka go wena ".
Kgopolo ya-ka e
ile ya tutuetšwa go ela hloko Jesu wa-ka yo botho ka mehla, .
yeo
e dulago ka popelong ye e hlwekilego kudu ya Kgarebe le Mma
Maria.
Ke ile ka
makatšwa ke gore Modimo wa rena yo mogolo, .
-yeo e ka se
kgonego go thibelwa ke legodimo, .
- batlwa, ka
lerato la batho, .
e ba e nyenyane
kudu gomme o dula o tswaletšwe lefelong le lenyenyane
gakaakaa, go fihlela o kgona go šikinyega goba go hema.
Go naganela mo
go ile gwa mpiša ka lerato la go rata Jesu yo ke sa tšwago
go belegwa.
O ile a
mpotša ka gare gore:
"Bona
gore ke go rata bjang!"
Ka
baka la kwelobohloko, mphe sebaka se itšego pelong ya
gago. Tšwa go se sengwe le se sengwe seo se sego go nna,
.
e
le gore o be le bonolo bjo bonyenyane bja go sepela le go hema."
Pelo ya-ka ke
moka e ile ya ikwa e pšhatlagantšwe ke lerato la go mo
rata. go nea megokgo ya ka tokologo, .
-Ke kgopetse
tshwarelo ya dibe tsa ka, .
-go holofetša
go dula o le wa gago ka moka.
Lega go le
bjalo, ke ile ka swanelwa ke go bona
-gore ke ile ka
boeletša tshepišo ye e swanago letšatši
ka morago ga letšatši le
-seo, se segolo
go kgakanego ya ka, .
Ke be ke dutše
ke boela diphošong tše di swanago.
Se se ile sa
ntira tlaišego e kgolo. Gomme ka goeletša ka gore:
"Ah! Jesu
wa ka, o be o dutše o le botho gakaakang go sebopiwa sa go
hloka mahlatse seo ke lego sona, le ka fao o sa lego gona! Ka mehla o
nkgaugele!"
Ye ke tsela yeo
iri ya-ka ya bobedi le ya boraro ya go naganišiša e
ilego ya sepela ka yona.
Gomme ka fao ke
ile ka tšwela pele go fihla ka iri ya senyane, yeo ke e
tlogetšego, ka lebaka la ditšhitišo tša
ka tše di se nago tatso le tše di nyamišago.
Lega go le
bjalo, lentšu le ile la nkgopela gore ke tšwele pele ka
go naganišiša ga novena, le ntemoša.
-gore ge o sa
dire bjalo, .
-Ke be nka se
be le nako ya go khutša, go se be le khutšo.
Gomme ke be ke
leka go hwetša gore nka e dira bjang gakaone, .
- ka dinako tše
dingwe o le ka mangwele, .
-ka dinako tše
dingwe ba khunama fase.
Go bile le
dinako tšeo lapa lešo le ilego la nthibela go dira se
ge ke be ke šoma. Eupša ke be ke sa dutše
ke nyaka go kgotsofatša Jesu wa-ka yo mobotse gakaakaa.
Ka fao e bile
gore ke fetša letšatši le lengwe le le lengwe go
tšwa go novena ya ka ye kgethwa, .
-go fihla
letšatšing la pele ga moo
-moo Jesu
moratiwa wa ka a mphilego moputso wo o sa tlwaelegago le wo ke sa
letelwago.
E be e le
bošego bja pele ga Keresemose .
Ke be ke le
noši gomme ke be ke le kgaufsi le go fetša go
naganišiša ga-ka ge, gatee-tee, ke be ke e-kwa ka gare
ga-ka moela wa phišego e sa tlwaelegago.
Ke ile ka
ikhwetša ke le pele ga lesea la botho kudu Jesu.
O be a le botse
kudu e bile a kgahliša kudu!
Eupša ka
baka la go hloka lerato
-yeo a neilwego
yena ke dibopiwa tše di sa lebogego, .
-o
be a thothomela ka go
tonya.
O
ile a dira bjalo ka ge eka o nyaka go nkatla. Ke ile ka thabišwa
ke lethabo.
Gateetee ka
tsoga gomme ka kitimela go mo atla. Eupša ge ke be ke
leka go mo gokarela, o ile a nyamelela. Se se ile sa direga
gararo, gomme nako le nako ke be ke sa kgone go mo atla.
Ke be ke
galefile kudu.
Ka moka ka go
tsenelela ke lerato, ke ile ka wela tagweng ka lerato
-go thata go
nna go hlagiša tše ka moka ka mantšu, .
-ka gore ga ke
na tsela ya maleba ya go itlhalosa.
Ga ke gane gore
ke fetotšwe ka mo go feletšego ke Jesu ka
lerato.Phišego ye e sa tlwaelegago e ile ya tšea
matšatši a mmalwa.
Ke moka e ile
ya fokotšega ganyenyane-ganyenyane.
Ke kgale ke sa
dumelele motho go fufulelwa le ge e le efe ya tše.
Ka morago ga
moo, lentšu leo le bego le le ka gare ga ka ga
se la ka la ntlogela. Ge ke dutše ke e-wa, .
lentšu
le ile la nkgalema ka morago ga e nngwe le e nngwe ya dibe tša-ka
tše di tlwaelegilego. O ile a nphošolla gomme a
nthuta gore ke be ke swanetše go dira dilo ka moka gabotse
kudu.
E ile ya nnea
sebete se sefsa ge ke be ke wa gomme ya dira gore ke holofetše
go ba yo a phafogilego kudu nakong e tlago.
Bjale Morena wa
Rena o tšwela pele
-go dira le nna
bjalo ka tate yo botse go morwa wa gagwe, .
go
bušetša morwa yo a timetšego ka mehla tseleng
ya bokwala, .
ka
mehla šomiša maiteko a tatagwe go mo boloka mošomong
wa gagwe, gore a kgone go tšweletša tlhompho le letago
go Modimo, e
yo a dulago a
nyaka mphapahlogo wo o hufegegago wa bokwala. Eupša ka
madimabe, ka go hlabiša dihlong le go gakanega, ke swanetše
go goeletša.
"Wena
Jesu, ke go leboge gakaakang!"
Ke moka Mong wa
ka yo Mobotse le wa Kgethwa o ile a thoma go lokolla pelo ya ka go
tšwa go maikutlo ka moka a lerato ao a bego a e hlasela go
dibopiwa.
O ile a tla go
nna gomme, bjalo ka mehleng, a re go nna ka lentšu la ka gare:
"Ke nna
Bohle ba gago."
Ke swanelwa ke
go ratwa ke wena ka lerato leo le lekanago le leo ke nago le lona go
wena.
Ge o sa tlogele
lefase le lennyane la dikgopolo tša gago, lerato, le
maikutlo ka
dibopiwa, nka se kgone
- kena ka ho
feletseng ka pelong ya hao le
- nka rua eona
ka ho sa feleng.
Go sebela ga
dikgopolo tša gago ka mehla
e
go thibela go kwa Lentšu la ka gabotse, e lego seo se
nthibelago
-go tšhela
megau ya ka go lena le
-go dira gore o
nthane ka mo go feletšego. Ke monna wa lehufa kudu.
Ntshepiše
gore o tla ba wa ka ka mo go feletšego.
Ke tla tsena
mošomong ke dira seo ke se nyakago go wena.
O bolela nnete
ge o re o ka se kgone go dira selo ka bowena. Eupša o se
ke wa boifa, ke tla go direla tšohle.
Mphe thato
ya gago: e tla nlekane » .
Gantši o
be a e boeletša go nna tiragalong ya Selalelo se Sekgethwa.
Ke moka ke ile
ka lla ka go itshola gomme ka holofetša gore, go feta le ge e
le neng pele, ke tla ba wa gagwe ka mo go feletšego. Gomme
ge, ka motsotso woo, .
- Ke ile ka
lemoga gore ke be ke sa dire go ya ka Will ya gagwe, .
- Ke mo
kgopetse tshwarelo le
-Ka mmotša
gore ke tloga ke nyaka go mo rata ka pelo ka moka.
Ka go tseba
gore, ka ge ke be ke amogwa thušo ya gagwe, nkabe ke dirile se
sebe kudu, ke ile ka mo kgopela gore a se ke a ntlogela.
Jesu ,
a ntira gore ke kwe Lentšu la gagwe pelong ya ka, o
ile a mpotša gore :
"Wa
senyane!"
Ke be ke dula
ke nagana ka yena.
Ge ke be ke
šitišwa ke dipoledišano le lapa lešo goba
ke mantšu ao a sego bohlokwa goba ao a sa nyakegego, gateetee
ke ile ka kwa Lentšu la Gagwe le re go nna:
"Ga ke
rate dipoledišano tše."
Di tlatša
monagano wa gago ka dilo tšeo di sa nkgahlego. Di
dikologile pelo ya gago ka maikwelo a mabe, .
tšeo di
dirago gore dikgaugelo tšeo ke le hlatswitšego ka
tšona, tšeo di fokolago e bile di se na bophelo di se
šome. Ao! leka go nekiša bjalo ka ge ke be ke
le ntlong ya Natsaretha.
kgopolo ya ka e
be e swaretšwe feela ke
e
be e le mabapi le letago la Tate le phološo ya meoya.
Molomo wa ka o
be o no bulega
-go bolela dilo
tše kgethwa e
- go kgodiša
ba bangwe go e dira
-go lokiša
melato yeo e dirilwego go Tate
Ka go realo
dipelo tše di robegilego ke bohloko di ile tša gogelwa,
tša nolofatšwa ke mogau, tša tlišwa
Leratong la ka.
Na
ke swanetše go go botša ka dikhonferentshe tša
semoya tšeo ke bilego le tšona le Mma le Tate yo go
thwego ke nna?
Ka fao ke ile
ka homola ka gare gomme ka moka ka gakanega ke be ke nyaka go ba noši
ka mo go kgonegago.
Ke ile ka
ipolela mafokodi a ka go Jesu.
Ke ile ka
kgopela thušo ya gagwe le dikgaugelo tša gagwe tša
go boloka nako go phethagatšeng seo a bego a nkgopela sona.
Le gona ke ile
ka ipolela gore, ke nnoši, nka se kgone go dira selo ge e se
bobe.
Gomme go
madimabe go nna ge dikgopolo tša ka goba pelo ya ka ka dinako
tše dingwe e be e aroga go Jesu gomme e thoma go kgahlegela
batho bao ke bego ke ba rata.
Gateetee le
gateetee, Lentšu la gagwe le ile la boa gomme a re ka segalo
se se omilego:
"Naa
ye ke tsela ya gago ya go nthata? Ke mang yo a go ratago go swana le
nna? E tsebe."
-ge
o sa emiše, .
"Ke
tla gogela morago gomme ka go tlogela o nnoši, ka gare ga
bokgoni bja gago."
Ka baka la
dikgobošo tše dintši gakaakaa, ke ile ka kwa
pelo ya-ka e robega. Ke be ke kgona go lla ka bontši
feela gomme ka kgopela tshwarelo ya gagwe.
Mesong e
mengwe, ka morago ga go amogela Selalelo se Sekgethwa, o ile a mpha
-pono ye e
kwagalago ya lerato le legolo leo a bego a na le lona go nna, .
- gammogo le
pono ya lerato le le fetofetogago le le fetofetogago leo dibopiwa di
nago le lona go yena. Pelo ya-ka e ile ya tšewa ka mo go
feletšego. Go tloga ntlheng yeo go ya pele, ke be ke sa
kgone go rata motho ge e se yena a nnoši.
Ka mohlala, ge
e ba selo se sebotse se ile sa tla monaganong wa-ka, ke be ke tla
swanelwa ke go dumela gore yena, entšene pele
-ke mongwadi wa
thoto ye e
-yo a šomišago
dibopiwa go mpha Lerato la gagwe.
Ge e ba ,
ka lehlakoreng le lengwe, go direga gore ke
hlabilwe ke bobe bjo itšego, .
Ke
swanetše go nagana gore Modimo o ile a e dumelela bakeng sa go
hola ga-ka moyeng goba mmeleng.
Ka go rialo,
pelo ya-ka e be e tla ikwa e kgahlwa ke Modimo le go mo kgomarela.
Ka go bona
Modimo dibopiwa, tlhompho ya ka go bona e be e tla oketšega.
Ge e ba di be
di nkgopiša, ke be ke tla ikwa ke tlamegile
-ba rate ka
Modimo le
-go dumela gore
di ntlišetša mohola bakeng sa moya wa ka.
Ge e ba
dibopiwa di be di ka batamela ka theto le go opa magofsi, ke be ke
tla di amogela ka lenyatšo gomme ka ipotša gore:
"Lehono ba
a nthata. Gosasa ba ka ntlhoya. Dibopiwa di a fetofetoga."
Ka go rialo
pelo ya ka e hweditše tokologo yeo nka se kgonego go e tsenya
ka mantšu.
Ka morago ga ge
Morutiši wa ka wa Kgethwa a nkgaole lefaseng la ka ntle, .
ka
ge a nkarogantše le dibopiwa le go
ka
ge a lokologile dikgopolong le go di ratana, o ile a thoma go
hlwekiša ka gare ga pelo
ya-ka.
Lentšu
la gagwe le bose gantši le be le kwagala ditsebeng tša
ka le re:
"Bjale ka
ge re le noši, ga go selo seo se re tshwenyago. Ga o sa thaba
bjale,
go feta ka nako
yeo o bego o leka go kgahliša bao ba bego ba dula go go
dikologa? Ga o bone go bonolo go nkgahla ke nnoši,
go e na
le go kgahliša ba bantši?
Ka go boela
morago, re tla dira bjalo ka ge eka nna le wena re nnoši
lefaseng. Ntshepiše go ba yo a botegago
Gomme ke tla le
tšhollela dikgaugelo tše di tlago go makatša.
Ke na le
dithulaganyo tše dikgolo go wena tšeo nka di phethago
feela
-ge o swana le
seo ke go kgopelago sona e
- ge o
dumelelana le Will ya ka.
Ke tla thabela
go go dira seswantšho se se phethagetšego sa ka. O
tla nekiša go tšohle tšeo ke di dirilego Botho
bja ka, .
-ya matswalo a
ka
-go fihla
lehung la ka.
O se ke wa ba
le dipelaelo ka katlego, ka gobane ganyenyane-ganyenyane ke tla go
ruta go e dira bjang ".
Letšatši
ka morago ga letšatši, kudu-kudu ka morago ga Selalelo
se Sekgethwa, .
o
be a mpotša gore ke tshwenyege
ka eng
ntle
le go feta moedi wa go
lapa, .
go dira gore
dikgaugelo tšeo ke di filwego di enywa dienywa le go feta.
Go fihlelela
se, gantši o be a mpotša gore:
"E le gore
ke tšholle dikgaugelo tša ka pelong ya gago, go a
nyakega gore o ikgodiše gore, .
a
nnoši , .
ga
o kgone go dira selo.
Ke tlatša
ka dimpho tša ka le megau ya ka meoya yeo e dikadikago go
ikabela ditlamorago tše botse tša mošomo wa yona
wo o dirilwego ka mogau wa ka.
Ke ba lebelela
ka tumelelo e kgolo.
Meoya yeo e
lebelelago dimpho tša ka le dikgaugelo tša ka bjalo ka
ge eka e di rekile, e dira bohodu bjo bontši.
Ba swanetše
go ipotša gore:
"Dienywa
tše di tšweletšwago serapeng sa ka."
- ga se ya
swanela go akaretša nna, sebopiwa se se diilago le se se
nyamišago, .
-eupša
ke mafelelo a dimpho tšeo di mpheleditšwego ka bontši
ke Lerato la Modimo ».
Gopolang gore
ke yo a fago kudu gomme ke tšhollela meoya ya mogau
- bao ba
lemogago go se be le selo ga bona, .
-tšeo di
sa tšeego selo ka botšona, e
- bao ba
kwešišago gore se sengwe le se sengwe se phethagatšwa
ka mogau wa ka.
Ka fao, go bona
seo se diregago ka go bona, meoya ye
-ga se fela
gore ke a leboga, .
-eupša
ba phela ka poifo ya go lahlegelwa ke dikgaugelo tša ka,
dimpho tša ka le dikgaugelo tša ka ge ke sa hlwe ke di
rata.
Ga ke kgone go
tsena ka dipelong
bao
ba nago le muši ka boikgogomošo le
bao
ba tletšego ka botšona mo e lego gore ga ba na lefelo
la ka.
Ga ba nee
modimo go dikgaugelo tša ka gomme, go tloga go wa go fihla go
wa, ba ya tshenyegong ya bona.
Ke ka lebaka
leo ke e nyakago gantši kudu
-
goba gaešita le go tšwela pele - dira ditiro tša
boikokobetšo.
O swanetše
go swana le lesea leo le nago le di- diaper leo, .
go se kgone go
sepela goba go sepela ka ntlong a nnoši, .
- o swanetše
go ithekga ka mmagwe bakeng sa se sengwe le se sengwe.
Ke
nyaka gore o be kgauswi le nna bjalo ka lesea, .
- Ke dula ke
kgopela thušo le thušo ya ka, .
-go lemoga go
se be le selo ga gago, .
- e emetše
se sengwe le se sengwe go tšwa go nna."
Ka go dira
bjalo, ke ile ka ba yo monyenyane gomme ka iphediša. Mo e
lego gore ka dinako tše dingwe
Ke ile ka kwa
setho sa-ka ka moka se tswakilwe le go kgaolwa, ke sa kgone go gata
mogato goba go hema ka ntle le thušo ya Jesu.
Ke ile ka dira
sohle seo nka se kgonago go mo kgotsofatša dilong se sengwe le
se sengwe, ka ba yo a ikokobeditšego le yo a kwago.
Go bapetša
-boemo bja
bophelo bjoo Jesu a mpiditšego go bjona e
-yeo ke bego ke
dutše ke phela go yona, ke ile ka ikwa ke hlaselwa ke bohloko.
Ke be ke lewa
ke dihlong tša go lebelela batho
ka gobane ke be
ke ikwa ke le yo mongwe wa badiradibe ba bagolo lefaseng. Ke be
ke na le tatso
- gogela morago
go ya ka phapošing ya ka, kgole le dibopiwa, e
-go mpotša
gore:
"Ge nkabe
ba tseba fela gore ke bile modiradibe gakaakang le gore Morena a
mphile dikgaugelo tše kae, ba be ba tla tšhoga kudu."
Ke tshepa gore
Jesu a ka se ntsebiše, ka gobane ge nkabe ba tseba nka ipolaya
".
Go sa šetšwe
se, letšatšing le le latelago, bjalo ka ge ke amogetše
Jesu ka Sekgethwa.
Sakramente,
pelo ya ka e be e thabile go ipona e fedišwa gakaakaa.
Jesu o mpotša
dilo tše dintši le go feta mabapi le boemo bja phedišo
e phethagetšego bjoo a mpiditšego go bjona.
O ile a mpha
ditšhišinyo, tšeo ka mehla di bego di fapana le
tša ketelo e fetilego. Nka bolela ka mo go
šireletšegilego gore e nngwe le e nngwe ya makga a
mantši ao Jesu a ilego a bolela le nna, o ile a diriša
mokgwa o fapanego go hlalosa dibaki le ditla-morago tša
bokwala bjo a bego a nyaka go bjala go nna.
Ge nkabe a be a
nyaka, nkabe a ile a bolela ka bokwala bjo bo swanago makga a sekete
go feta, le ka ditsela tše sekete tše di fapanego:
"Oh! Mong
wa ka wa Kgethwa,
ka
ge o le seithuti, .
ke
sa leboge gakaakang go se phele go ya ka seo o se holofetšago
go nna! "
Ke ipolela
dikgopolo tša ka
-o be a dutše
a nyaka therešo gomme
- ka mehla o be
a leka go dumelelana le seo Jesu a nthutilego sona. Eupša
gantši ke lahlegetšwe ke kganyogo yeo ka tsela e itšego
goba e nngwe.
Ke be ke sa
kgone go lemoga seo Jesu a se kgopelago go nna, gaešita le
mafelelong.
Ka baka la se
ke ile ka ikokobetša le go feta. Ke ile ka ipolela gore
ke le lefeela la-ka
Ka morago ga
moo, ke ile ka holofetša go ba šedi kudu le go
thuša. Go sa šetšwe tše ka moka, .
Le
ka mohla nka se kgone go dira dilo tše dibotse tšeo phethego
ya gagwe e bego e di nyaka
ge
nkabe a se a nthuša ka go
se kgaotše.
Gantši
o be a re go nna : .
"Ge nkabe
o be o ikokobeditše le go ba kgauswi le nna, nkabe o se wa
dira mošomo wo gampe gakaakaa."
Eupša ka
ge o be o nagana gore o ka thoma, wa tšwela pele le go fetša
mošomo ntle le nna, o dirile, eupša e sego go ya ka
dikganyogo tša ka.
Ka lebaka le, .
kgopela
thušo ya ka mathomong a se sengwe le se sengwe seo o se
dirago.
Kgonthiša
gore ke dula ke le gona go šoma le wena
Seo o se dirago
se tla phethwa go fihla phethegong.
Tseba gore ge e
ba o dula o dira se, o tla hwetša boikokobetšo bjo
bogolo kudu. Ge e ba o dira se se fapanego, .
boikgantšho
bo tla boela go wena gomme
e
tla kgama bokwala bjoo bjo bobotse bja boikokobetšo bjo bo
bjetšwego go wena
».
Ka go rialo o
ile a mpha seetša se segolo le mogau gomme a ntira gore ke
bone bošilo bja sebe sa boikgogomošo.
Boikgantšho
ke
- go hloka
tebogo mo go boifišago kudu go Modimo e
- go goboša
mo gogolo mo go ka dirwago go yena, go foufatša moya ka mo go
feletšego, .
- e mo iša
go wela go boipoelong bjo bogolo, gomme
- o mo iša
tshenyegong.
Ba ile ba
ntlogela dikgaugelo tše di sa tlwaelegago tšeo Jesu a
mphilego tšona
- ka manyami a
magolo ge a bapetšwa le a nakong ye e fetilego e
-ka poifo e
matla bakeng sa bokamoso.
Ka ge ke be ke
sa tsebe gore ke dire eng go lokiša tshenyo ya nakong e
fetilego, ke ile ka ikwa ke nyamišwa ke go ikgethela.
Le gona ke ile
ka kgopela moipolelo wa-ka gore a mo sware, eupša ga se ka
mehla di bego di dumelelana le nna.
Ditshokologo ka
moka tšeo ke di dirilego di be di bonagala e se tša
bohlokwa go nna.
Ka lebaka la
Ga
se ka kgona go fetoša tša nakong e fetilego gomme
gore
ke be ke sa tsebe gore ke
dire eng gape, .
Ke ile ka thoma
go lla ge ke nagana ka dibe tša-ka tša nakong e
fetilego.
Mafelelong ke
ile ka retologela go Jesu wa-ka yo botho ka mehla.
Poifo ya go ba
kgole le yena e be e ntlhobaetša, gomme poifo ya gore e be e
tla ntšea le go feta, e ile ya ntlogela ke sa tsebe e le ka
kgonthe seo ke swanetšego go se dira.
Ke mang yo a
bego a ka bolela gore ke ile ka kitimela go Jesu ga kae pelong ya ka
- go mo kgopela
tshwarelo ya sekete, .
-ke leboga
megau ye mentši yeo o mphilego yona e
- mo kgopele
gore a dule a be kgauswi le nna.
Gantši
ke be ke mmotša gore:
"Bona,
Jesu wa ka yo mobotse, ."
- ke
lahlegetšwe ke nako e kaakang e
-ke ditebogo
tše kae tšeo ke di sentšego, .
ge nkabe ke ile
ka oketša lerato la ka go wena, Molemo wa ka yo a phagamego le
Ka Moka wa ka! "
Ge ke le ka
tsela e itšego e tenago ke ile ka dula ke bolela le yena ka
tsela yeo.
Jesu o ile a
nkgalema o šoro, a re:
"Ga ke
nyake gore o boele morago nakong ye e fetilego. Tseba gore ge moya,
-a kgodišegile
ka dibe tša gagwe, .
- ikokobetše
ka go amogela sakramente ya ka ya tshokologo, .
- o thoma go
ikemišetša go hwa go feta go nkgopiša gape.
Ke go goboša
Mogau wa ka le go šitiša Lerato la ka
- kelello
phehella ka ho hlohlelletsa leraga la nakong e fetileng.
Lerato la ka le
ka se dumelele moya go tšea sefofane go ya Legodimong ge o ka
dula o nweletše
- dikgopolo tše
di šiišago e
- dikgopolo tse
lefifi ka nako e fetileng.
Tseba gore ga
ke gopole bobe bjo le bo dirilego, ka ge ke lebetše dilo ka
moka ka mo go phethagetšego. Naa o bona sekgopi sefe goba
sefe go nna, goba gaešita le go fo ba le tšhupetšo
ya metlae e mebe go wena? "
Gomme ka re:
"Aowa, Morena wa ka, pelo ya ka e a robega ge ke nagana ka botse
bja gago, botse bja gago le lerato la gago go nna, go sa šetšwe
go hloka tebogo ga ka".
Gomme a
araba a re:
"Go lokile
kudu ngwanaka. Eupša ke ka lebaka la eng o nyaka go boela
morago nakong ye e fetilego? Go kaone gakaakang ge re ka nagana ka
lerato la rena la go ratana!
Leka go nkgahla
fela nakong ye e tlago gomme le tla dula le le khutšong ".
Go tloga ka
motsotso woo, e le gore ke kgotsofatše Jesu wa-ka yo a
rategago, ke be ke se sa nagana ka dilo tše di fetilego. Lega
go le bjalo, gantši ke ile ka mo kgopela gore a nthute kamoo
nka lefelelago dibe tša-ka tša nakong e fetilego.
A re go
nna: “O a bona gore ke ikemišeditše
go go nea seo o se nyakago.
leka go gopola
seo ke go boditšego sona kgale.
Selo
se sebotse kudu seo nka se dirago ke go ekiša bophelo
bja-ka. Mpotše bjale seo o
se nyakago."
Ka re, “Morena,
ke hloka tsohle, hobane ha ke na letho.”
Jesu o ile a
tšwela pele ka gore : .
"Go
lokile, o se ke wa boifa, ka gore ganyenyane-ganyenyane re tla dira
se sengwe le se sengwe."
Ke a tseba
kamoo le fokolago ka gona. Ke go nna moo le tlago go hwetša
matla, kgotlelelo le thato e botse. Dira seo ke go boditšego
sona.
Ke nyaka gore
maiteko a lena a botege.
O
swanetše go bea leihlo le lengwe go nna gomme le lengwe le
lebeletše seo o se dirago.
Ke nyaka gore o
tsebe gore o ka hlokomologa batho bjang, gore, .
-ge o kgopelwa
go dira selo se sengwe, .
- e dire bjalo
ka ge eka kgopelo e tlile ka go lebanya go tšwa go nna.
Ka
mahlo a ka a ntebeletše, o se ke wa ahlola motho.
O se ke wa
lebelela go bona ge e ba mošomo o le bohloko, o šišimiša,
o le bonolo goba o thata.
O tla tswalela
mahlo a gago go tše ka moka. O tla di bulela godimo ga
ka, o tseba
-gore ke go
wena le
-gore ke lekola
mošomo wa gago.
"Mpotše
gantši gore:
« Morena,
mphe mohau
-
dira se sengwe le se sengwe seo ke se dirago gabotse go tloga
mathomong go fihla mafelelong, e
-gore
ke go direla fela.
Ga ke sa
nyaka go ba lekgoba la dibopiwa ".
E dire gore ge
o sepela, o bolela, o šoma goba o dira selo le ge e le sefe se
sengwe, .
dira feela
bakeng sa kgotsofalo ya-ka le go thabiša ga-ka. Ge o
tlaišwa ke dikganetšano goba o gobala, ke a nyaka
-gore o na le
mahlo a gago a tsepeletše go nna le
-gore le dumela
gore tše ka moka di tšwa go nna e sego go dibopiwa.
"O itira
eka o kwele se go tšwa molomong wa ka.
"Ngwanaka,
ke nyaka gore o tlaišege go se nene."
"Ka
ditlaišego tše ke tla go dira botse."
-Ke
nyaka go humiša moya wa gago ka meriti ye mefsa.
"Ke
nyaka go šoma ka moya wa gago gore o swane le nna."
Gomme ge o sa
rwala ditlaišego tša gago ka lebaka la Lerato la ka,
-Ke
nyaka gore o nnefa
-
go nteboga ge ke go hwetše merit.
Ka go dira
bjalo, o tla lefela tšeo ka poelo
-bao ba go
kwešitšego bohloko goba
-yo a go
dirilego gore o tlaišege.
Ka gona o tla
sepela ka go otlologa pele ga ka.
-Dilo tše
di ka se go tshwenye, gomme
"O tla
tseba khutšo ye e phethagetšego."
Ka morago ga
nako e itšego ge ke be ke dira seo Jesu a nkgopetšego
gore ke se dire, .
e
ile ya ntira gore ke phela ka moya wa go hwa.
E ile ya ntira
gore ke kwešiše
-gore dilo ka
moka, .
gape
le dihlabelo tša bogale le mekgwa
e mebotse kudu
di tla
lebelelwa e le tšeo di se nago selo ge e ba di sa dirwe ka
baka la go mo rata .
Ge e ba di-
mortification di sa hlohleletšwe go tloga mathomong go fihla
mafelelong ke lerato la Yena, ga di na tatso e bile ga di na mohola.
O ile a mpotša
gore:
"Botho ke
bokwala bjo bo fago mekgwa ye mengwe botumo. Ditiro tšeo di
dirwago ntle le botho ke mediro ye e hwilego."
Mahlo a-ka a
ela hloko feela ditiro tšeo di dirwago ka moya wa botho. Ba
nnoši ga ba fihle Pelong ya ka.
Ka gona,
-Eba
šedi le
- dira ditiro
tša gago, gaešita le tše dinyenyane kudu, ka
moya wa botho le boikgafo.
Di dire ka
go nna, le nna le ka baka la ka .
Nka se lemoge
ditiro tša gago e le tša ka ge di sa rwale ditiiso ka
bobedi,
ya
dihlabelo tsa gago e
tiišo
ya ka.
Ka ge tšhelete
yeo e swanetše go ba le seswantšho sa kgoši seo
se gatišitšwego go yona gore e amogelwe e le yeo e
šomago ke balata ba kgoši, .
ka fao ditiro
tša gago di swanetše go rwala leswao
la Sefapano
amogelwe ke
nna.
"Re ka se
sa tshwenyega ka go šoma go fediša.
"
- lerato la
gago go dibopiwa, .
-eupša lerato
la gago go wena
ka noši .
Ke
nyaka go go dira gore o hwetše wena
e
le gore o kgone go phela ka nna feela.
Ga ke nyake go
go gatelela selo se sengwe ntle le Bophelo bja
ka.
Ke therešo
gore go tla go bitša tšhelete e ntši, eupša
e-ba le sebete gomme o se ke wa boifa. Nna le wena le wena le
nna, re tla dira tsohle ".
E ile ya nnea
dikgopolo tše difsa mabapi le go iphediša.
O
ile a mpotša gore:
"Ga o
bjalo, e bile ga se wa swanela go itšea go feta moriti."
-eo e fetang ka
potlako le
-seo se go
tšhabelago ge o leka go se swara.
Ge e ba o nyaka
go bona selo se se swanetšego go nna go wena, .
ela hloko
gore ga o selo . Ka gona nna, ke thabile ka go
nyenyefatšwa ga gago ga kgonthe , .
Ke tla
tšhela Tsohle tša ka go wena ."
Ge a mpotša
se, Jesu wa-ka yo botse o ile a gatiša monaganong wa-ka le
pelong ya-ka phedišo e bjalo moo nkabego ke ile ka rata go
iphihla sekoting se se tseneletšego kudu. Tseba
-gore go be go
sa kgonege gore ke mo utele dihlong tša ka, le
- ge ke be ke
tšwela pele go senya boitlhompho bja ka, .
o
ile a mpotša gore:
"Atamela,
ithekge ka letsogo la ka:
-Ke
tla go thekga le
-Ke
tla go fa maatla a go ntšhomela ka mehla, go ntirela se sengwe
le se sengwe."
Go ba yo a
phethagetšego ka mo go sa felego, .
Modimo a ka
kganyoga feela gore e nngwe le e nngwe ya mediro ya gagwe e lebiše
phethegong ya yona e itšego.
Ge e ba gona ka
moka o hlodile
ka
tlhago e sekametše phethegong ya yona e
a ka se kgone
go tlogela go sepela a lebile kaonefatšong ya gagwe, gona,
lebaka le legolo le go feta, .
sebopiwa
-yo Modimo a mo
filego bohlale bja motho ka noši le thato
- a ka se
dumelele kaonafatšo ya gagwe go ema, .
ge e ba a tloga
a nyaka gore Modimo a mo thabele.
O bopilwe ke
Modimo ka seswantšho sa gagwe le go swana le yena , motho
a ka fihlelela phethego e phagamego kudu ge e ba a itira
go
dumelelana le Thato ya Modimo e
go
sepelelana le dikgaugelo tšeo a di neilwego .
Ge Morena a le
kgauswi le nna gomme a nyaka gore ke ithekge ka letsogo la gagwe, e
ge e ba feela
ka kgogedi a nkgoromeletša go itahlela matsogong a gagwe a
tatagwe, gomme ge e ba gape a nyaka gore ke tšee matla a ka ka
moka go yena gore ke dire se sengwe le se sengwe gabotse, .
Na ga ke
setlatla?
ge nka gana
mogau wo gomme ka sa ikokobeletša Thato ya gagwe ya Kgethwa?
Ke ka baka leo,
nna, .
go
feta sebopiwa le ge e le sefe se
sengwe, .
Ke
dumela gore ke mošomo
wa ka
ka mehla latela
Jesu wa ka yo a rategago, .
Yo
a mpoditšego gore:
"O le
noši, o sefofu, eupša o se ke wa boifa."
Seetša
sa ka, bjale go feta le ge e le neng pele, e tla ba tlhahlo ya gago.
Ke tla ba ka go
wena le go ba le wena go dira dilo tše di makatšago. Ntatele
dilong tšohle le tla bona.
Ka lebakanyana,
ke tla ema pele ga gago bjalo ka seipone, gomme sohle seo o
swanetšego go se dira e tla ba sona
- go ntebelela,
.
- ekiša
nna le
- e le gore ke
se lahlegelwe ke pono ya ka.
Thato ya gago e
swanetše go dirwa sehlabelo pele ga ka, .
gore Thato ya
ka le ya gago e be e tee. Na o kgotsofetše ka yona?
Ka gona
itokišetše dikiletšo ka lehlakoreng la ka,
kudu-kudu mabapi le dibopiwa. "
Jesu o ile a
mpotša gore:
"Ge phefo
e sepetša mafotwana a letšoba, .
ka go rialo e
bontšha seenywa se senyenyane seo se golago, .
ka go rialo
thato ya rena e aroga polelong ya yona ya motho ka noši. "
" .
Ge ditemošo
di etla, ke swanetše go kwa. Jwalo ka eng
ge nka se
tsoge ka pela mesong , ke be ke tla kwa Lentšu
la gagwe le mpotša ka gare:
"O be o
khutša ka boiketlo mola nna ke se na mpete, .
eupša
go e na le moo Sefapano
sa ka . Ka pela, ka
pela, tsoga! O se ke wa ba yo a ikgotsofatšago
gakaakaa! "
- Gomme ge ke
sepela ke be ke lebelela kgole kudu, o be a nkgalema a
re:
"Ga ke
nyake gore mahlo a gago a feteletše go feta seo se nyakegago,
gore o se ke wa kgopša."
- Ge
nkabe ke le nageng , ke dikologilwe ke dimela tše
di fapafapanego, dihlare le matšoba, o be a tla re go nna:
"Ke hlotše
se sengwe le se sengwe ka go go rata, gomme wena, ka lebaka la go
nthata, itokotše lethabo le."
-Ge, ka
kerekeng, ke be ke tsepamiša mahlo a ka go mekgabišo e
kgethwa , o be a tla nkgalema a re:
"Ke dilo
dife tšeo di go thabišago, ka ntle le nna?"
- Ge
nka dula ka boiketlo ke sa šoma , o be a tla re
go nna:
"O
phuthologile kudu. Ga o nagane gore bophelo bja ka e bile bja go
tlaišega ka mehla!"
Gomme, ka mo go
kwagalago, go e kgotsofatša, .
Ke ile ka dula
feela godimo ga seripa-gare sa setulo.
- Ge
nkabe ke šoma ka go nanya le ka botswa , o be a
tla re go nna:
"Akgofiša
o tle ka pela go dula le nna thapelong ..."
Nako ye nngwe
o ile a mpha
mošomo wo ke swanetšego go o dira ka nako e itšego
gomme ka ya mošomong go mo kgahliša.
Ge ke be ke sa
fetše mošomo wa-ka, ke ile ka mo kgopela thušo. Ka
makga a mantši o nthušitše ka go dira mošomo
le nna e le gore ke lokologe pele, gantši e sego bakeng sa go
ithabiša, eupša e le gore ke be le nako e oketšegilego
ya go rapela.
Ka dinako tše
dingwe go be go direga gore, ke le noši goba ke na le yena,
mošomo wo o bego o swanetše go ntshwara letšatši
ka moka o be o feditšwe ka nako e kopana.
Ka morago ga
nako e itšego, ke ile ka thoma go ikwa ke akaretšwa
kudu gomme ka duma eka nkabe ke bile thapelong ka mo go sa felego.
Ga se nke ka
itemogela go lapa goba go tšwafa, gomme ke ile ka ikwa ke le
botse kudu moo ke ilego ka ikwa eka ga ke nyake dijo tše
dingwe ka ntle le tšeo ke di hwetšago thapelong.
Eupša Jesu
o ile a mphošolla a re:
"Akgofiša,
o se ke wa diega!"
Ke nyaka gore o
je ka lerato la ka.
Tšea
dijo tšeo di tlago go monywa ke mmele wa gago. Kgopela
gore Lerato la ka le kopane le la gago,
GO
-A Moya wa ka o
kopane le moya wa gago le
- a go ba ga
gago ka moka go kgethagatšwe ka Lerato la ka ".
Nako le nako,
ge ke dutše ke eja, ke be ke thabela dijo gomme ka tšwela
pele ke di ja.
Gomme Jesu
a mpotša gore : .
"Naa o
lebetše gore ga ke na kganyogo ye nngwe ge e se go itšhoša
ka baka la Lerato la go go rata? Tlogela go ja se gomme o boele go
selo seo o sa se nyakego."
Ka tsela ye
Jesu o ile a leka go bolaya thato ya ka, gaešita le dilong tše
dinyenyane kudu, e le gore ke kgone go phela go yena feela.
Ka go rialo, e
ile ya ntumelela go dira diteko
- paradoxes ya
lerato, .
-ya lerato
tsohle halalelang le lebisitsoeng ho eena.
Ge go fihla
letšatši leo ka lona ke kgonago go amogela selalelo, ga
se ka dira selo mosegare le bošego pele ga moo;
ntle le go
itokišeletša go e amogela ka tsela e kaone-kaone yeo e
kgonegago.
Ga se ka ka ka
tswalela mahlo gore ke robale
ka baka la
ditiro tše di tšwelago pele tša lerato tšeo
ke di dirilego Jesu.
Gantši
ke be ke re:
"Akgofiša,
Morena, ga ke sa kgona go leta. Khutsufatša diiri, tlogela
letšatši le sepele ka lebelo, ka gobane pelo ya ka e
palelwa ke kganyogo ya Selalelo se Sekgethwa".
Gomme Jesu
a araba ka gore : .
"Ke le
noši ebile ke lakaletša ntle le wena."
O se ke wa
tshwenyega ka go se kgone go robala.
Ke sehlabelo sa
go dula kgole le Modimo wa gago - Molekane wa gago, Bohle ba gago -,
yo a dulago a
phafogile ka baka la go go rata.
Etla
o kwe dibe tšeo dibopiwa di dulago di ntira tšona. Ah! o
se ke wa nganetša kimollo ya mohuta wa gago
lekalatirelo.
Diphefo tša
lerato la gago di kopane le tša ka
e tla phumola
ka tekanyo e itšego go baba mo go nkgopišago mo gontši
mosegare le mosegare.
Nka se le
tlogele o nnoši le ditlaišego tša lena le
ditlaišego tša lena. Go e na le moo, ke tla
bušetša mogau ka khamphani ya-ka. "
Ge mahube ke
ile ka ya kerekeng ka kganyogo ye kgolo ya go amogela Jesu
Sakramenteng ye e Šegofaditšwego. Ke ile ka
batamela boipolelo bja-ka ntle le go bolela le lentšu la
kganyogo ye.
O ile a mpotša
ka makga a fetago le tee gore:
"Lehono ke
nyaka gore le amogwe Selalelo se Sekgethwa". Ke kamoo
gantši ke bego ke thoma go lla ka gona.
Eupša ke
be ke sa nyake go utolla go moipolelo wa-ka go baba mo pelo ya-ka e
bego e go kwa.
Ka ge Jesu a be
a nyaka gore ke itokolle go ya go nyamišwa, ke ile ka ineela
gore a se ke a nkgoboša.
O be a nyaka
gore ke be le tshepo ye e tletšego go Yena, Yena Molemo wa ka
wa godimodimo.
Gantši
ke be ke mo bulela pelo ya ka gomme ka mmotša gore:
"Oh!
Lerato la ka le monate,
-Naa se ke
seenywa sa vigil ye yeo bobedi bja rena re bilego le yona bošegong
bjo?
Ke mang yo a
bego a tla nagana gore ka morago ga ditebelelo le dikganyogo tše
dintši gakaakaa, nkabe ke ile ka swanelwa ke go dira ntle le
wena!
Ke a tseba gore
ke swanetše go go kwa dilong tšohle. Eupša
mpotše Jesu wa ka yo botse, na nka ba ntle le wena?
Ke mang yo a
tlago go mpha matla ao ke a hlokago mo nakong ye?
Naa ke tla ba
le sebete le maatla a go tlogela kereke ke sa go iša gae le
nna?
Lega go le
bjalo, ga ke tsebe gore ke dire eng gape.
Eupša
wena, oh Jesu wa ka, ge o nyaka, o ka lokiša tše ka
moka! "
Ka nako ye
nngwe, ge ke be ke bolela ka tsela ye, ke ile ka kwa borutho bjo bo
sa tlwaelegago ka gare ga ka. Ke moka kgabo ya lerato ya
bonegela ka go nna gomme ka kwa Lentšu la gagwe le mpotša
ka gare:
"Dula o
iketlile, dula o iketlile, ke šetše ke le pelong ya
gago . O tšhogile ka lebaka
la eng? O se ke wa nyama. Ke nyaka go go omisa
megokgo ka bonna."
Ngwanenyana yo
monnyane wa go hloka, ke nnete, o be o ka se kgone go phela ntle le
nna, akere? "
Ke ile ka
makala
-ya Mantšu
a a Jesu e
- mošomo
wo a bego a o dira ka go nna.
Ka go fedišwa
ka go nna, ka retologela go Jesu wa ka gomme ka re go yena:
"Ge nkabe
ke se yo mobe gakaakaa, .
o be o ka se ke
wa hlohleletša moipolelo wa ka go nnola moko bjalo ka ge a
dirile! "Gomme ke ile ka rapela Jesu gore a se ke a dumelela
dipharologantšho tše bjalo."
Ka gobane, ka
ntle le yena, ke be ke sa kgone go itshwara eupša ke dira
diphošo gomme ke be ke tla itira gore ke dikologe kudu.
Ka ge Jesu a
nyaka go dira gore moya wa ka o wele leratong le go o eta pele go
tlaišega ka Lerato, o ile a ntlhahla gore ke ineele lewatleng
leo le sa felego la Tlhokomelo ya gagwe.
Ka letšatši
le lengwe, ka morago ga Selalelo se Sekgethwa, .
Jesu lerato ka
moka le ile la mpha lerato le legolo kudu moo ke ilego ka makala
gomme ka re go yena:
"Jesu, ke
ka lebaka la eng go na le bonolo bjo bogolo go nna, ."
Na ke kgopo
gakaakaa ebile ke palelwa ke go arabela Lerato la gago? Ka go
tseba gore ke swanetše go bušetša lerato la
gago, .
Ke tšhaba
gore o tla ntlogela ka baka la go se kgomege ga ka. Le ge go le
bjalo ke a go bona
- ntle tsohle
molemo le
- go go
gatelela go feta le ge e le neng pele. "
Ke moka, ka
botho bjalo ka mehleng, a re go nna :
"Moratiwa
wa ka, dilo tša nakong ye e fetilego ga se tša dira
selo ge e se go go lokišetša go se nene. Bjale ke tla
mošomong. Ke nyaka gore pelo ya gago e ikemišetše
go tsena ka lewatleng le legolo la Passion ya ka ye e kwešago
bohloko."
Ge o šetše
o kwešišitše e le ka kgonthe bogale bja tlaišego
ya ka, .
o tla kgona go
kwešiša Lerato leo le ilego la mpiša ge ke be ke
tlaišega ka baka la gago.
Ipolelele
se: "Ke mang yo a tlaišegilego gakaakaa ka baka la ka?
Gomme nna ke eng, sebopiwa se se gobogilego gakaakaa?"
Gomme o ka se
gane dintho le dihlabi tša phišego yeo o tlago go e
tlaišega ka lebaka la lerato la ka. Ka go ruruga ka
lerato, moya wa gago o tla amogela sefapano seo
ke go lokišeditšego sona.
Ge le ela hloko
tšohle tšeo nna Mong wa gago ke di tlaišegilego
ka baka la gago, .
tlaišego
ya gago e tla bonala e le moriti go wena. Go tla bonala go le
bose go wena gomme o tla fihla bokgoleng bjoo o ka se sa kgonago go
phela ntle le go tlaišega."
Ka
mantšu a ke ile ka ikwa ke tshwenyegile kudu ka go tlaišega.
Lega go le
bjalo, tlhago ya-ka e ile ya thothomela ge ke nagana ka tlaišego
yeo ke bego ke tla swanelwa ke go e kgotlelela
Thekga.
Ke moka ke ile
ka rapela Jesu gore a mphe matla a lekanego le sebete le go ntumelela
go itemogela lerato ka ditlaišego tšeo a mpiditšego
go tšona.
Ka kgopelo ye,
ke be ke sa nyake
go mo kgopiše,
goba go diriša mohola wa monei yo mogolo wa dimpho yo e lego
yena.
Eupša Jesu, ka
lerato la gagwe ka moka le bose , o ile a tlaišwa
ka tsela ye :
"Moratiwa
wa ka, se se molaleng."
Ge e ba motho
yo a dirago selo se itšego
ga
a ikwe a le senamelwa sa lerato la seo a se dirago, a ka se
hlohleletšwe go phetha mošomo
wa gagwe.
Go feta fao
- bao ba dirago
selo ka tumelo e mpe, .
-le ge ba ka e
phetha, ba ka se hwetše moputso wa ka.
Ge e le wena,
go ratana le Passion ya ka, o swanetše go feta tšohle
- nahana ka
khutšo le ka ho nahanisisa
- tšohle
tšeo ke di kgotleletšego bakeng sa gago, .
e le gore
kahlolo ya lena e dumelelane le ya ka,
-yo a sa
hlokomelego selo ka lerato la moratiwa ".
Ka go
kgothatšwa ka tsela ye ke Jesu, ke ile ka thoma go naganišiša
ka Passion ya gagwe, yeo e diretšego moya wa ka mo gontši.
Nka
kgonthišetša gore botse bjo bo tlile go nna go tšwa
Mothopong wa Mogau le Lerato.
Ga e sa le go
tloga ka nako yeo, .
Tlaišego
ya Jesu e dirile tsela ya yona ka pelong ya ka, moyeng le mmeleng,
moo ditlaišego tša Tlaišego di tlago ipontšha.
Ke ile ka inela
ka gare ga Passion
-bjalo ka
lewatleng le legolo la Seetša leo, ka mahlasedi a lona a
borutho, .
- e ile ya
boneša semelo sa ka ka moka sa lerato go Jesu, Yo a ilego a
tlaišega kudu ka baka la ka.
Ka
morago, go thuma mo go tla dira gore ke kwešiše gabotse
go
se fele pelo le boikokobetšo, go kwa le botho bja Jesu, e
tšohle
tšeo a di kgotleletšego ka baka la go nthata.
Ka go bona
kamoo go bego go e-na le bokgole bjo bogolo magareng ga-ka le yena,
ke ile ka ikwa ke nyamile ka mo go feletšego.
Mahlasedi ao a
ilego a mpheta a be a bonagala e le dikgobošo tšeo ka
setu di bego di re go nna:
"Modimo wa
go se fele pelo gakaakaa! Le wena?
Modimo yo bjalo
yo a ikokobeditšego, yo a ikokobeditšego manaba a
gagwe! Gomme wena?
Modimo wa Botho
ka moka yo a go tlaišegago kudu! Gomme wena? Ditlaišego
tšeo o di tlišago ka baka la go mo rata di kae? Ba
kae?"
Nako ye nngwe
Jesu o ile a
bolela le nna ka dihlabi tša bohloko bja gagwe le ka
ditlaišego tša gagwe tša go nthata.
Gomme ke ile ka
tutueletšega go lla.
Ka letšatši
le lengwe, ge ke be ke šoma le go naganišiša ka
ditlaišego tše sehlogo tša Jesu, .
hlogo ya ka e
ile ya gatelelwa go fihla bokgoleng bjoo ke ilego ka lahlegelwa ke
moya.
Ka baka la go
boifa gore go tla direga selo se sengwe se segolo go nna, ke be ke
nyaka go tšea tsela ya go fapoša ka go tšwa
mathudi.
Moo, ke ile ka
bona lešaba le legolo la batho le feta setarateng.
Ba be ba hlahla
Jesu wa ka yo botho kudu, ba mo kgorometša le go mo goga.
Jesu o ile a
rwala sefapano sa gagwe legetleng la gagwe . O be
a lapile e bile a fufulelwa madi.
O be a kwela
bohloko kudu moo a ilego a šuthiša leswika.
O ile a
ntebelela bakeng sa thušo. Ke mang yo a bego a ka hlalosa
bohloko bjo ke bego ke bo kwa ka nako yeo?
Ke mang yo a
bego a ka hlalosa mafelelo ao pono ye e tšhošago e
bilego le ona go nna?
Ke ile ka
sepela ka pela ke boela ka phapošing ya-ka, ke sa tsebe moo ke
lego gona.
Pelo ya ka e
ile ya robega ke bohloko gomme ka thoma go lla ke nagana gore:
"O
tlaišega bjang, Jesu wa ka yo botse! Ke rata."
-go kgona go go
thuša go tloša diphiri tše tša go
hlasela, goba
- go tlaišwa
ke bohloko le tlhokofatšo bakeng sa gago, .
go go fa
kimollo.
Modimo wa ka,
ntumelele gore ke tlaišege ka thoko ga gago. Ga se ya
loka
- gore o
tlaišega kudu ka Lerato la nna modiradibe, le
"O se ke
wa ntira gore ke tlaišege selo ka baka la gago!"
Jesu o ile a
gotetša ka go nna lerato le legolo kudu bakeng sa tlaišego
ya gagwe e bose moo e lego gore go be go le thata kudu go nna gore ke
se ke ka tlaišega.
Kganyogo ye e
bonagalago gabotse yeo e ilego ya phela ka go nna ga se ya ka ya
fela.
Selaleng se
Sekgethwa ga se ka kgopela selo se sengwe se se fišago kudu:
gore ke dumelelwa go itemogela ditlaišego tše bjalo tše
bose.
kua ga gagwe.
Ka nako ye
nngwe o be a nkgotsofatša ka go tloša mootlwa go
Mofapahlogo wa gagwe wo a bego a o lahlela pelong ya ka. Nako ye
nngwe
a tloša
dipekere diatleng tša gagwe le maotong a di lahlela go nna, .
yeo e ilego ya
ntikela dihlabi tše dikgolo kudu, eupša le ka mohla e
sa lekana le ya gagwe.
Mabakeng a
mangwe, .
- go be go
bonagala go nna gore Jesu o ile a tšea pelo ya ka ka diatleng
tša gagwe gomme
- yo a ilego a
mo pitlaganya ka thata mo e lego gore bohloko bo ile bja ntira gore
ke lahlegelwe ke tlhaologanyo.
E le gore batho
bao ba ntikologilego ba se ke ba lemoga seo se ntiragalelago, ke ile
ka mo kgopela gore:
"Jesu wa
ka, mphe mogau wa go tlaišega ntle le gore tlaišego ya
ka e lemogwe ke ba bangwe".
Ke na le nako e
itšego ke kgotsofetše, eupša ka baka la dibe
tša-ka, ditlaišego tša-ka ka dinako tše
dingwe di ile tša bonwa ke ba bangwe.
Ka letšatši
le lengwe, ka morago ga Selalelo se Sekgethwa, Jesu
a re go nna :
"Tlaišego
ya gago e ka se swane le ya ka, ka gobane o tlaišega ka Bogona
bja ka."
Ke tla go
thuša. Ke nyaka go go tlogela o nnoši lebakanyana.
Hlokomela go
feta pele, ka gobane nka se go fe Letsogo ka baka la gago
go go thekga le
go go thuša go se sengwe le se sengwe. O tla gata mogato
gomme wa tlaišwa ke thato e botse, .
ka
go tseba gore Mahlo a ka a tla go tsepelela ,
.
le
ge nka se sa bontšha goba go kwa go tšwa go wena.
Ge o dula o
ntshepegela, ke tla go putsa ge ke boa. Ge o sa botege, ke tla
tla go go otla."
Ka mantšu
a, ka tšhoga kudu gomme ka re go yena:
"Morena,
wena yo o lego Bophelo bja ka le Bohle bja ka, mpotše gore nka
phela bjang ntle le wena, Modimo wa ka!"
Ke mang yo a
tlago go mpha matla a go itshwara?
Ke wena fela o
bilego, o lego gona ebile o tla ba maatla a ka le thekgo ya ka.
Go a kgonega
gore, bjale, o nyaka go ntlogela go dilo tša ka, o amogilwe go
ba gona ga gago, ka morago ga ge o ntaletše go tlogela lefase
la ka ntle le tšohle tšeo di sepelago le lona.
Naa o lebetše
gore ke mobe ebile ntle le wena nka se kgone go dira selo se sebotse?
"
Jesu, ka
boleta le ka go iketla, o ile a nkaraba :
"Ke tla
dira se gore o kgone go kwešiša gore o bohlokwa eng
ntle le nna. O se ke wa itlhoboga."
Ke tla dira se
bakeng sa go go hola mo gogolo, go lokišeletša pelo ya
gago go amogela dikgaugelo tše difsa tšeo ke tlago go
go hlabiša tšona.
Go fihla ga
bjale ke go thušitše ka mo go bonagalago. Bjale,
ka go se bonagale, ke tla go dira gore o kwe go se be le selo ga gago
ka go go tlogela o nnoši le wena ka noši.
Ke tla
kgonthišetša gore o fihlelela boikokobetšo bjo
bo tseneletšego. Gomme ke tla go fa megau ya ka, ye
kaone, .
go le
lokišeletša maemo a godimo ao ke le reretšwego
go ona.
Ka gona go e na
le go itlhoboga, thaba gomme o nteboge;
ka gobane ge o
tshela lewatle le leo le nago le ledimo ka lebelo, ke moo o tlago go
fihla boema-kepeng ka lebelo.
Ge ke
ikokobeletša diteko tše thata, ke gona ke tlago go nea
dikgaugelo tše dikgolo.
Eba le sebete,
ka gobane kgauswinyane ke tla tla go go homotša bohlokong bja
gago ".
Ka gona a
ntšhegofatša gomme a ikgogela morago.
Ke mang yo a
bego a kgona go hlagiša bohloko bjo ke bo kwelego, lefeela leo
le ilego la hlasela pelo ya ka, megokgo yeo ke e tšholotšego,
ge ke bona Jesu wa ka yo, ge A be a ntšhegofatša, a
ntlogetšego.
Lega go le
bjalo, ke be ke itokotše go Thato ya gagwe e Kgethwa Kudu.
Gomme ka morago
ga go atla Seatla sa gagwe ka makga a sekete, Letsogo le le
ntšhegofaditšego ke le kgole, ka re go yena:
"Laelana
Molekane yo Mokgethwa, laelana!"
Gopola tshepišo
ya gago ya gore o tla boa go nna kgauswinyane! Ka mehla nthuše
gomme o ntira wa gago ka mo go feletšego ".
Gomme ke ile ka
ipona ke le noši ka mo go feletšego. Go be go le
bjalo ka ge eka bofelo bo be bo tla go nna.
Ka ge Jesu e be
e le Ka Moka wa ka, ntle le yena bjale ke be ke se sa na khomotšo. Se
sengwe le se sengwe seo se ntikologilego se fetogile bohloko bjo bo
babago gatee-tee.
Ke be ke
bonagala ke ekwa dibopiwa di nkwera le go mpoeletša go nna ka
polelo ya setu:
"Bona gore
Moratiwa wa gago, Moratiwa wa gago o go dira eng; o kae bjale?" Ge
ke lebelela meetse, mollo, matšoba gaešita le maswika
ao a tlwaetšego ka phapošing ya-ka, ka moka go be go
bonagala go re:
"Ga o bone
gore dilo tše ka moka ke tša Molekane wa gago?
O na le tokelo
ya go bona mediro ya gagwe, eupša o ka se mmone! "
Gomme ka ba
botša gore:
"Oh! Lena
dibopiwa tša Morena wa ka, mpheng ditaba tša gagwe!
Mpotšeng gore nka mo hwetša kae!
O mpoditše
gore o tla boa kgauswinyane, eupša ke mang wa lena yo a ka
mpotšago gore o tla boa neng, ke tla mmona neng gape? "
Boemong bjo,
letšatši le lengwe le le lengwe le be le bonagala e le
la go se fele.
Mašego e
be e le dihlapetši tše di sa felego, diiri le metsotso
di be di swana le nywaga-kgolo gomme di be di sa ntlišetše
selo ge e se lešope. Ke ile ka ikwa eka ke tlo phuhlama.
Pelo ya-ka le
mohemo di ile tša ema, gomme ka dinako tše dingwe ke be
ke ikwa eka sephedi sa-ka ka moka se be se gatsetše, se tletše
maikwelo a lehu.
Ditho tša
lapa lešo di ile tša lemoga gore dilo di be di sa
sepele gabotse.
Ba ile ba
bolela kudu ka yona gare ga bona gomme ba bolela gore tlaišego
ya-ka e bakilwe ke bolwetši bja mmele.
Ba ile ba
phegelela gore ke kopane le ngaka. Se se ile sa dirwa, eupša
ga se sa ntlišetša mohola le ge e le ofe.
Ka lehlakoreng
la-ka, ke ile ka dula ke gopola
- ya se sebotse
seo Jesu a bego a ntshepišitše sona, .
- ya seo a se
dirilego ka go nna, .
- tlotso ya
mohau oa hae.
Ke ile ka
gopola ka o tee ka o tee mantšu a gagwe a bose le a boleta.
Le gona ke ile
ka gopola dikgobošo tša gagwe tša go ba tate
bakeng sa go nkgopotša ka mošomo wa go mo rata.
Moya wa ka o a
tseba gore o ka se kgone go dira selo ntle le Jesu le gore se sengwe
le se sengwe se swanetše go sona.
Ke molaodi wa
nnete wa semoya yo a rutago moya wa ka ka moo o ka dulago o
ikokobeditše ebile o tlogetšwe ka thapelo, Selalelo se
Sekgethwa le go etela Sakramente se se Hlogonolofetšego.
Go se lemoge
gore se sengwe le se sengwe seo se dirilwego go nna se kolota bontši
bjo bo phagamego bja megau ya Morena e tla ba boradia bjo bo sekilego
ka lehlakoreng la ka.
Ka ntle le
dikgaugelo tša gagwe le seetša sa gagwe, ge e le
gabotse, nkabe ke se ka dira selo se sebotse: se sebe feela. Ke
mang yo mongwe ge e se Jesu wa-ka yo botse yo a ilego a ntšea
kgole le dilo tše di sa rego selo tša lefase?
Seo se ile sa
tsoša ka go nna kganyogo e matla ya go dira novena bakeng sa
Keresemose, .
ka go
naganišiša ga senyane ka letšatši
ka
go ba ga Jesu Motho, .
tšeo di
ntlišitšego go tšwa Legodimong megau e mentši
gakaakaa le mabone a phagametšego tlhago?
Lentšu
leo la ka gare leo le bego le ntemoša e be e le
eng?
-gore nka se be
le nako ya go khutša goba khutšo
"Go
thwe'ng ge nkabe ke se ka dira seo Jesu a nkgopetšego sona?"
Ke mang yo a
dirilego gore ke mo rate ka go mpontšha lesea le le rategago
Jesu?
E
be e se Jesu yo a ilego a dira le nna bjalo ka morutiši wa ka,
.
-
go ntlwaetša, - go ntlhateletša, - go ntlhaba, .
-
go dira gore pelo ya ka e tlogele maikutlo a yona a lerato, .
-
go ntšhetša meoya ya nnete ya mortification, botho le
thapelo?
O
ile a bula ka go nna tsela yeo e ilego ya ntlhahla ka lewatleng le
legolo la Passion ya
gagwe. E bile ka yena moo ke
ilego ka itemogela
-
bose bja tlaišego e
- go baba ge ke
sa tlaišege.
Na dilo tše
ka moka ga se tša dirwa ka mogau wa Gagwe?
Gonabjale
yo a bapalago
metlae go nna ka go ikgogela morago mahlong a ka, ke itemogela yona
ka botlalo, .
ntle
le yena, ga ke kwe lerato leo le nago le kwelobohloko go swana
le pele.
-Ga ke sa bona
seetša ka go naganišiša ga ka, .
Ga
ke sa kgona go nwelela go naganišiša ka diiri
tše pedi goba tše tharo.
Ge ke leka go
dira seo ke se dirilego pele, ke kwa mantšu a a boeletšwa
go nna: "Ge o ka dula o ntshepegela, ke tla tla go go putsa. Ge
o sa botege, ke tla go otla."
Ga ke na
katlego yeo ke bilego le yona e le ka kgonthe ge a be a e-na le nna
ka tsela e bonagalago le e lemogegago.
Boemong bjo bja
go hloka ke ile ka fetša matšatši a ka ka moka
- ka hoo e ka
bang feletseng baba, .
-ka setu le go
tshwenyega.
Ke be ke
letetše Jesu yo a sego a hlwa a tla bjalo ka ge a holofeditše.
"Ke tla
boela go wena kgauswinyane."
Ge ke be ke
boeletša dikgopelo tša-ka, mo e nyakilego go ba ka
mehla ke be ke kgotsofala.
Pelo ya-ka e be
e betha ka lebelo, gaešita le ge e se ka tsela e swanago yeo e
sa bolelwego go swana le pele. O be a ntekile ka bogale go se
nene, ntle le go mpotša selo.
Ge, mafelelong,
nako ya tlhaelelo e fedile gomme ke feditše se sengwe le se
sengwe seo Jesu a bego a nyaka go
se dira sohle seo nka se kgonago, .
Ke ile ka e kwa
gape pelong ya ka : .
"Ngwanenyana
wa My Will, mpotše gore o nyaka eng."
Mpotše
seo se go diragetšego, dipelaelo tša gago, poifo ya
gago le mathata a gago, gore ke kgone go go ruta kamoo nka go
hlahlago ka gona nakong e tlago ge ke se kgole."
Ke moka ka
mmotša ka potego seo se ntiragaletšego.
"Morena,
ntle le wena nka se kgone go dira gabotse. Go tloga mathomong, go
naganišiša go be go nkgapiša kudu. Ke be ke se
na sebete sa go go neela tše ka moka."
Ke be ke sa
nyake go dula ke kopane le wena, ka gobane ke be ke hloka kgogedi ya
Lerato la gago. Go se be le selo le bohloko tšeo ke bego
ke di kwa di ile tša ntira gore ke kwe ditlaišego tša
lehu.
Go lwantšha
bohloko bja go lewa ke bodutu, ke ile ka leka go e phetha ka moka. Ge
ke diegile, go be go bonagala eka ke senya nako.
Poifo ya gore
ge o boa o tla nkgotla ka baka la go se botege ga ka e ile ya ntira
gore ke sepele.
Tlaišego
ya ka ya ka gare e ile ya oketšega ge ke be ke nagana gore
wena Modimo wa ka, o dula o kgopišega.
Ke be ke sa
kgone go dira ditiro tša tefo goba diketelo tša
Sakramente ye e Hlogonolofetšego ntle le lena.
O be o ka
nthuša, eupša ga se ka go hwetša. Bjale ka
ge o na le nna, mpotše seo ke bego ke swanetše go se
dira."
A bolela le nna
ka bonolo , a re go nna:
"O
be o fošitše ka go befelwa gakaakaa."
Na
le be le sa tsebe gore ke nna Moya wa Khutšo.
Na
e be e se selo sa mathomo seo ke ilego ka se kgothaletša
gore pelo ya gago e tshwenyege ?
Thapelong, ge o
ikwa o timetše, o se ke wa nagana ka selo
gomme o be le khutšo.
O se ke wa
nyaka mabaka ao a dirago gore thapelo ya gago e omile, ka ge se se
baka ditšhitišo tše dintši.
- O
nyenyefaditšwe go e na le moo, dumela go mohola wa tlaišego
gomme o homole.
"Go swana
le kwana yeo e ngwalwago gabonolo ke thipa ya mokuti, wena, ge o
ipona o šišinywa, o bethilwe e bile o le noši;
- o ile a
itokolla Will ya ka, .
-ke leboga go
tšwa pelong ya ka,
-gomme o lemoge
gore o swanelwa ke go tlaišega.
Ntlhagiše,
.
- go nyamišwa
ga gago, mathata a gago le tlalelo ya gago
- bjalo ka
sehlabelo sa theto, kgotsofalo le tefo ya melato yeo e ntirwago.
Dithapelo tša
gago
ke moka ba tla
rotogela sedulong sa ka sa bogoši bjalo ka senkgiša-bose
sa diorelo, ba tla hlaba pelo ya ka ya lerato.
Ba tla le
tlišetša dikgaugelo tše mpsha le dimpho tše
mpsha tša Moya wa ka o Mokgethwa.
Diabolo,
.
ka
go bona o ikokobeditše, o itokotše e bile o tiile
go se be lefeela ga
gago, .
a
ka se sa ba le matla a go
go batamela.
O tla loma
molomo wa gagwe ka go nyamišwa.
Itshwara ka
tsela ye e
-o tla hwetša
bokgoni, .
-e sego
demerits bjalo ka ge o be o nagana.
"Mabapi
le Selalelo se Sekgethwa ,
Ga ke nyake
gore o nyame ge o sa diege moo, o amogilwe maatla a makenete a Lerato
la ka.
Dira sohle seo
o ka se kgonago go nkamogela gabotse gomme o nteboge ka morago ga go
nkamogela. Nkgopele mehau le thuso le e hlokang le se
tshwenyehe.
Seo ke le
dirago gore le tlaišege ka Selalelo se Sekgethwa, .
ke moriti feela
wa tlaišego ya ka kua Getsemane.
Ge e ba o
gateletšegile gakaakaa gona bjale, go thwe’ng
Ke tla go
dumelela neng go tšea karolo go bethwa ga ka, meetlwa le
manala?
Ke go botša
se ka gobane dikgopolo tšeo ke go fago tšona mo nakong
ye mabapi le tlaišego e kgolo di ka go nea sebete se se
oketšegilego tlaišegong e nyenyane.
Ge o le noši
gomme o hwa ka morago ga Selalelo, .
nagana ka
tlaišego ya lehu yeo ke e kwelego ka baka la lena kua Tšhemong
ya Getsemane. Dula kgauswi le nna gore o kgone go bapetša
tlaišego ya gago le ya ka.
"Ke
nnete gore o sa tla swanelwa ke go ikwa o le noši ebile o se
na nna."
Ke
moka o tla swanelwa ke go mpona ke nnoši gomme ke lahlilwe ke
bagwera ba ka ba bagolo. O tla ba hwetša ba robetše
ka gobane ba tlogetše dithapelo
tša bona.
Ka baka la
mabone ao ke tla go fa ona, .
o
tla mpona ke le tlaišegong
e šoro, .
e dikologilwe
ke di-aspic, di- viper tše di nago le mpholo le dimpša
tše šoro tšeo di tlago go di emela
dibe tsa batho
tsa nakong e fetileng, - dibe tsa bona tsa hona joale, .
bao
ba tlago go tla, le - dibe
tša gago.
Go kwa bohloko
ga-ka ka baka la dibe tše e be e le mo go feteletšego
kudu moo ke ilego ka ikwa ke jelwe ke phela.
Pelo ya ka le
Motho wa ka ka moka di ile tša ikwa di tswaletšwe bjalo
ka ka gare ga kgatišo.
Ke be ke
fufulelwa madi a ka go fihla bokgoleng bja go kolobiša
fase. Gomme o tlaleletše go tše ka moka ka go
lahlwa ga Tate.
Mpotše,
tlaišego ya gago e fihlile neng maemong a?
Ge o ka
ikhwetša o amogwa, .
- a amogwa
khomotšo, .
-e tletše
ka go baba, .
- go tlala ka
bohloko le tlalelo, ebe nahana ka nna.
Leka go omisa
Madi a ka le go imolla bohloko bja ka bjo bo babago ka go mpha
dihlabi tša gago tše bonolo.
Ka tsela ye o
tla thoma go diega le nna gape ka morago ga Selalelo.
Se ga se bolele
gore o be o se bohlokong.
Ka gobane go
hloka ga-ka ka bowona ke bohloko bjo thata le bjo bo babago kudu bjoo
nka bo tlišetšago meoya yeo ke e ratago.
Gape
tseba gore ditlaišego tša gago le go dumelelana ga gago
le Thato ya ka di mpha kimollo e kgolo le khomotšo .
'Ge e le
-diketelo tšeo
o di dirago go nna e
- go ditiro tša
tefo tšeo o ntirago tšona Sakramenteng sa Lerato la ka
- yeo ke go hlomilego yona ..
tseba seo
Ke
tšwela pele ke phela gape le go tlaišega
tšohle
tšeo ke di tlaišegilego nywageng e masometharo-tharo ya
bophelo bja ka bja go hwa.
-Ke rata go
belegwa dipelong tša batho bao ba hwago.
Ka tsela ye ke
kwa yo a tšwago Legodimong a mpitšago gore ke dire
sehlabelo aletareng.
Ke
ikokobetša
go
sa le bjalo, - go bitša, .
go
ruta, - go
sedimoša.
«Mang le
mang yo a nyakago a ka boela go nna ka disakramente. Ba bangwe
ke tla ba homotša, ba bangwe ke tla nea matla.
Ke tla kgopela
Tate gore a ba swarele. Ke humiša ba bangwe ba bona.
Lokiša
ba bangwe. Ke dula ke phakgame bakeng sa bohle.
Ke lwela bao ba
nyakago go šireletšwa.
Ke dira modimo
bohle bao ba nyakago go ba modimo.
Ke felegetša
bao ba nyakago khamphani. Ke llela bao ba sa šetšego
le bao ba sa tshwenyegego.
Ke borapeding
bjo bo sa felego
gore
kwano ya legohle e kgone go bušetšwa lefaseng e
e le gore leano
le le phagamego la Modimo, leo e lego go tagafatšwa
ka mo go feletšego ga Tate, le tle le phethagatšwe.
- ka tlhompho e
phethahetseng e lokelang ho eena, .
-eupša
ga e fiwe yena ke dibopiwa ka moka.
Ke ka lebaka
leo ke phelago bophelo bja ka bja sakramente .
"Go
mmušetša Lerato le le sa felego leo ke nago le lona go
dibopiwa, .
Ke
nyaka gore o tle o mpone makga a masometharo-tharo ka letšatši
go hlompha
mengwaga yeo Botho bja ka bo e phetšego lefaseng bakeng sa
gago le go bohle.
Eba le
Sakramente yaka ya Lerato , .
ka mehla ke
dula ke gopola maikemišetšo a ka a
-poelano, .
-lokiša,
-adore le
- go itšhuma.
O tla dira
diketelo tše tše masometharo-tharo
-ka mehla,
- letšatši
le lengwe le le lengwe le
- O tla ba kae.
Ke tla di
amogela bjalo ka ge eka di dirilwe pele ga ka sa sakramente.
" Mesong
e mengwe le e mengwe kgopolo ya gago ya mathomo e tla ba ya
ka , Mogolegwa wa Lerato."
Ke moka o tla
mpha kganyogo ya gago ya mathomo ya lerato. Ye e tla ba kopano
ya rena ya mathomo ya kgaufsi.
Re tla ipotšiša
gore re feditše bjang bošego.
Ke moka re tla
kgothatšana.
Kgopolo
ya gago ya mafelelo le lerato la gago la mantšiboa e tla ba go
amogela Tšhegofatšo ya ka, .
go
khutša ka go nna, le nna le ka baka la ka.
O tla tšea
katlo ye ya mafelelo ya lerato ka tshepišo ya go kopana le nna
Sakramenteng ye e Hlogonolofetšego.
O tla dira
diketelo tše dingwe ka mo o ka kgonago, go ya ka ditiragalo, o
tsepamiša kgopolo ka mo go feletšego go Lerato la ka ".
Ge Jesu a dutše
a bolela, ke ile ka kwa mogau wa gagwe o tšhollela pelong ya
ka, bjalo ka ge eka o be a nyaka go mpiša leratong la gagwe.
Kgopolo ya ka e
ile ya gakanega gomme ya nwelela Seetšeng se segolo sa Lerato.
Se se ile sa
nkgothatša gomme sa mo kgopela ka tsela e latelago:
"Mong wa
ka yo mobotse, hle dula o be kgauswi le nna, gore, ka fase ga tlhahlo
ya gago, ke tla dula ke ikemišeditše go dira gabotse."
Bohlatse bo ile
bja fiwa nna
-gore nka dira
se sengwe le se sengwe gabotse ka wena le gore, ntle le wena, ke dira
se sengwe le se sengwe gabotse. "
Gomme, ka mehla
ka bonolo, Jesu o ile a tlaleletša ka
gore :
"Ke tla
leka go go kgahliša ka ntlha ye, bjalo ka ge ke dirile go tše
dingwe tše ntši. Ke no nyaka thato ya gago ye botse."
Ke tla go fa
thušo ye ntši yeo o e letetšego go nna."
Ao! kamoo
a bego a le botho go nna, Jesu wa ka yo botse.Ga se a ke a roba
ditshepišo tša gagwe.
Ge e le
gabotse, ke swanetše go dumela gore ka mehla o be a dira mo
gontši go feta kamoo a nkholofeditšego ka gona. Gomme
ka morago ke ile ka kgona go mo kgahliša.
Go bapala le
yena, .
Ke
fedišitše pelong le ge e le efe goba go gakanega,
.
gaešita
le ge ke ile ka botšwa gore seo se bego se direga ka go nna e
be e fo ba go tšhaba ka mo go feteletšego.
Matšatši
ao ke bego ke a feditše ke se na Jesu, ke be ke sa kgone le go
nagana gabotse. Ga se ka kgona go bolela le lentšu le tee
ka moya wa botho.
Ke be ke se na
maikwelo a mabotse ka motho le ge e le ofe.
Ge Jesu a be a
le kgauswi le nna , o ile a bolela le nna gomme a
ntumelela go mmona.
Gomme ke e
hweditše
ge e ba go
tlile go moya ka tsela e sa tlwaelegago, .
o be a se na
kgopolo e nngwe ge e se go lokišetša moya wo go amogela
difapano tše difsa le tše boima.
Leano la gagwe
ke go goketša moya ka mogau gore o ikgomaretše Lerato
la gagwe.
Maikemišetšo
a gagwe ke gore moya o se sa mo ganetša.
Ka letšatši
le lengwe, ka morago ga Selalelo se Sekgethwa, ke ile ka ikwa ke mo
kgomaretše go swana le ka dithapo tša gauta. It
tinges me with words of love like: "Na o
tloga o ikemišeditše go dira seo ke se nyakago?
Ge nka go
kgopetše gore o gafa bophelo bja gago, .
"Naa o ka
ikemišetša, ka lerato la ka, go e dira ka mogau o
mobotse?" Tseba gore ge e ba o ikemišeditše
go dira seo ke se nyakago gona, .
-Ka lehlakoreng
la ka, -Ke tla dira seo o se nyakago."
Gomme ka re,
"Lerato la ka le la ka ka moka, na go a kgonega gore o mphe selo
se sengwe se sebotse kudu, se sekgethwa, se se rategago go feta wena?
Gape, ke ka lebaka la eng o mpotšiša ge eba ke loketše
go dira seo o se nyakago?
Ke kgale ke go
fa will ya ka:
-e hwetšwa
ke wena, .
-le ge kganyogo
ya gago e be e le go ntlhaba. Ee, ke ikemišeditše
go e dira ge e ba o e rata.
Ke ineetše
go wena, Molekane yo Mokgethwa. Dira se sengwe le se sengwe seo
o se ratago go nna le go nna.
Dira ka nna seo
o se nyakago, eupša ka mehla mphe dikgaugelo tše mpsha,
ka ge ke nnoši ke sa kgone go dira selo ».
Gomme Jesu
a mpotša gore : .
" Naa
o tloga o loketše go dira seo ke go kgopelago sona?"
Potšišong
ye, yeo a ilego a mpotšiša yona ka lekga la bobedi, ke
ile ka ikwa ke pšhatlagane e bile ke nyamile.
Gomme ka mmotša
gore:
«Jesu wa
ka yo mobotse wa ka mehla, ka go se be ga ka ke dula ke boifa ebile
ke thekesela.
O bonala o
belaela, mola ke go bota ka mo go feletšego. Ke kwa moya
wa ka o loketše go feta diteko ka moka tšeo o tlago go
ikemišetša go ikokobeletša tšona ".
Jesu
o ile a tšwela
pele ka gore : .
"Go
lokile kudu! Ke nyaka go hlwekiša moya wa gago go tšwa
phošong ye nngwe le ye nngwe yeo e ka šitišago
Lerato la ka go wena."
Ke nyaka go
tseba ge e ba o tloga o mpotegela, ka mo go lekanego go ba ba ka ka
moka. Le gona ke ka baka la’ng o mpontšha gore dilo
ka moka tšeo o mpoditšego tšona ke tša
therešo,
Ke tla go leka
ntweng e šoro kudu. Ga o na selo seo o ka se boifago e
bile o ka se welwe ke kotsi le ge e le efe.
Ke tla ba
letsogo la gago le matla a gago, gomme ke tla lwa ka thoko ga gago.
Ntwa e
lokile. Manaba a utilwe leswiswing, a loketše go lwa le
wena ntweng ya madi.
Ke tla ba fa
tokologo
-go go hlasela,
.
-go go tlaiša,
.
-go go leka ka
tsela efe goba efe, .
e le gore ge o
lokollwa
ka
dibetša tša mekgwa ya gago e mebotse, tšeo o
tlago go di diriša malebana le mekgwa ya bona e mebe, o tla
kgona go ba fenya ka mo go
sa felego.
Ke moka o tla
ikhwetša o e-na le mekgwa e mebotse e megolo.
"Gomme ga
se feela gore ke tla humiša moya wa gago ka mehola le dimpho
tše mpsha."
Le
nna ke tla ineela go wena.
Bakeng sa se,
ba le sebete
Ka gobane ka
morago ga phenyo ya gago, ke tla hloma bodulo bja ka bja go ya go ile
le bja sa ruri go wena.
Ke moka re tla
ba botee ka mo go sa felego.
Ke nnete gore
ke tla go ikokobeletša
-go ya go teko
ye šoro kudu, .
-go ya ntweng e
befetšwego le e tšholotšego madi, .
gobane batemona
ba ka se le fe khutšo goba go khutša, mosegare le
bošego.
Thato ya ka e
tla go dira gore o swane le nna ka mo go feletšego.
Ga
go na tsela e nngwe, ga go na tsela e nngwe ya go fenya.
O tla putswa
gabotse ka morago."
Ga ke kgone go
hlalosa gore poifo le go nyamišwa ga-ka e be e le eng.
go kwa Jesu wa
ka yo botse a bolela e sa le pele ntwa ye ya bogale kgahlanong le
batemona.
Ke ile ka kwa
madi a gatsela methapong ya-ka gomme moriri wa-ka o eme ka mo go
feletšego.
Boikgopolelo
bja ka bo be bo tletše ka dipoko tše ntsho tšeo
di bego di nyaka go mpiša ke phela. Ke be ke šetše
ke ikwa ke dikologilwe ka mahlakoreng ka moka ke meoya ya dihele.
Boemong bjo bjo
bo gateletšago, ke ile ka retologela go Jesu gomme ka re:
"Morena wa
ka, nkgaugele hle."
O se ke wa
ntlogela ke nnoši ka moya wa ka o nolegile moko gakaakaa. A
ga o bone batemona ba nkgatelela ka bogale. Ba ka se tlogele le
lerole la ka.
Nka e ganetša
bjang ge o ka ntlogela?
O tseba go
tonya ga ka, moya wa ka wa go fetofetoga le go se dumelelane ga ka.
Ke mobe kudu mo
e lego gore ka ntle le wena nka se dire selo ge e se go gobatša.
Motho wa ka,
mphe bonyenyane dikgaugelo tše dintši tše difsa,
e le gore ke se hlwe ke go kgopiša.
Na ga le tsebe
ditlaišego tšeo di tlaišago moya wa ka?
E tee yeo e
bego e nagana gore o ka ntlogela ke nnoši tshepedišong
ye ya diabolo e a ntšhoša.
Ke mang yo a
tlago go mpha matla a go tsenela ntwa e bjalo?
Ke swanetše
go lebiša dikgopelo tša-ka tša ditaelo tše
di šomago tša kamoo nka fenyago lenaba go mang?
"Le ge go
ka ba bjalo, ke šegofatša Thato ya
gago e Kgethwa ."
Ka
mantšu a gago, le
Ka
go hlohleletšwa ke seo Mma yo Mokgethwa a se boletšego
go Morongwa yo Mogolo Gabariele, ke go botša ka maatla ka moka
a pelo ya ka:
Jesu
a araba ka gore :
.
"O se ke
wa galefa."
- O a tseba
gore nka se
tsoge ke dumeletše batemona go le leka go feta bokgoni bja
gago.
- O a tseba
gore le ka
mohla nka se dumelele moya wo o lwago le batemona go hwa.
Ka nnete
Ke
thoma ka go hlahloba matla a moya,
.
Ke
mo nea mogau wa ka wa gona
bjale, .
ke
moka ke mo eta pele ntweng.
Ge
e ba moya o wa nako le nako,
.
le
ka mohla ga se ka gobane ke mo latola mogau wa-ka wo o kgopelwago
ke dithapelo tša
gagwe tša ka mehla, .
eupša
ka gobane e be e sa dule e kopane le nna.
Ge se se
direga, moya o swanetše go kgopela
-go ba le
kwelobohloko kudu go Lerato la ka, .
- yeo e ilego
ya kgaogana le yona.
O be a sa
lemoge gore ke nna feela yo a kgonago go tlatša
pelo ya motho go fihla pelong ya-ka.
Ge moya o
tletše ka mabaka a wona, .
aroga
tseleng e kgonthišeditšwego ya go
kwa, .
go dumela ka go
se šetše
gore kahlolo ya
gagwe e nepagetše e bile e leka-lekane go feta ya-ka. Ga
go makatše ge ka morago e a wa.
Ka gona ke
phegelela gore, go feta tšohle, .
- o
dula o le thapelong , .
- le ge e ka
bolela go tlaišega go fihla lehung.
Lega go le
bjalo, o se ke wa hlokomologa dithapelo tšeo o tlwaetšego
go di dira. Ge o ikwa o le kotsing ka mo go kgethegilego, .
mpitšeng
ka dithapelo tša kgodišego , gomme o
kgonthišege gore ke tla go thuša .
ke nyaka
-gore o bula
pelo ya gago go moipolelo wa gago le
-gore o mo
tsebiše se sengwe le se sengwe seo se diregago ka go wena
bjale, gammogo le se sengwe le se sengwe seo se swanetšego go
direga nakong ye e tlago, ntle le go hlokomologa selo.
Dira seo a go
botšago sona ntle le go diega.
Gopola gore o
tla dikologilwe ke leswiswi le le koto, le le koto go swana le
leswiswi leo le itemogelwago ke sefofu.
Go kwa ga gago
ditaelo tša moipolelo wa gago go tla ba bjalo
seatla
sa go thuša seo se tlago
go go hlahla, .
mahlo ao, go
swana le seetša le phefo, a tlago go phatlalatša
leswiswi.
Tsena ntweng
ntle le go hlakahlakana. Madira a lenaba a lemoga kudu
matla le
mafolofolo
ya moganetši
wa gagwe.
Ge
e ba o lebeletšane le lenaba o sa boife, .
o
tla kgona go kgotlelela dintwa tše šoro kudu.
Ba tšhogile
e bile ba tšhogile, .
ke
moka batemona ba leka go
tšhaba, .
eupša
ba ka se kgone go e dira ka gobane ba gapeletšega ke Thato ya
ka go kgotlelela go fenywa mo gogolo le mo go nyamišago
.
Eba le
sebete. Ge o ka ntshepegela, ke tla go tlatša ka maatla
le dikgaugelo tše dintši gore o di fenye ".
Ke mang yo a ka
hlalosago phetogo yeo e bego e direga go nna? Ao! ke go
tšhoša gakaakang mo go ntshwarago!
Lerato la go
rata Jesu wa-ka yo botho leo ke ilego ka ikwa le
le matla kudu motsotswana pele gatee-tee le ile
la fetoga lehloyo le šoro, la ntira tlaišego yeo e sa
hlalosegego .
Moya wa-ka o
ile wa ikwa o tlaišwa ke kgopolo ya gore Modimo yo yo a bego a
ntlhasetše ka botho gakaakaa bjale o be a hlaswa le go roga
bjalo ka ge eka ke lenaba leo le sa kwešišegego.
Ke
be ke sa kgone go lebelela seswantšho sa gagwe, ka gobane ke
ile ka kwa pefelo ye e šiišago.
Go se kgone
ga-ka go swara dipheta tša-ka tša rosari ka diatleng le
go di atla ka diripana go ile gwa ntlhaba. Kganetšo ye ka
go nna e ile ya ntira gore ke thothomele go tloga hlogong go fihla
maotong. Ao! Modimo wa ka, ke tlhokofatšo e kaakang!
Ke dumela gore
ge nkabe go se na tlaišego diheleng, tlaišego ya go se
rate Modimo e be e tla bopa dihele. Ka gona dihele e be e le tše
di šiišago, e bile e tla ba tše di šiišago!
Ka dinako tše
dingwe batemona ba be ba tla bea pele ga-ka dikgaugelo ka moka tšeo
Modimo a bego a mphile tšona, tša dira gore ke bonagale
eka ke dilo tše di sekilego tšeo ke
di hlamilwego ke monagano wa-ka .
Gomme ba ile ba
phegelela gore ke na le bophelo bjo bo lokologilego le bja
boiketlo. Mola, nakong e fetilego, .
dikgaugelo di
be di bonagala e le tša kgonthe go nna, .
bjale
batemona ba nbjala, ba re: na o bona botse bjo bogolo bjoo Jesu a
bego a go nyaka go bjona ?
Bona kamoo o
ilego wa putswa ka gona ka go arabela dikgaugelo tša gagwe! O
go tlogetše diatleng tša rena, bjalo ka ge go go
swanetše.
Bjale o wa
rena, o wa rena ka mo go feletšego. Go fedile ka moka go
wena! O fetogile sebapadišwa sa rena!
Ga go sa na
kholofelo ya gore o tla go rata gape."
Ge ke be ke
swere seswantšho se sekgethwa ka diatleng tša ka, .
Ke be ke, ka
baka la kgalefo le go itlhoboga, ke gogelwa go mo gagola. Ka
morago ga go dira seo, ke ile ka lla ke tuka megokgo gomme ka tšwela
pele ke atla diripana tšeo di gagogilego.
Ge nkabe ba ile
ba mpotšiša gore dilo tše di diregile bjang,
nkabe ke boletše bjalo
gore
ke be ke sa tsebe e
gore
ke ile ka gapeletšega go e dira. bjale ke kgodišegile
-gore tiro ya
go ba gagola e tlile go diabolo ka maatla ao a sa laolegego
-gore dikano
tša ka e be e le mafelelo a mogau wo o bego o šoma go
nna.
Kapejana ka
morago ga moo, ge ke naganišiša ka seo se bego se
ntiragalela, ke ile ka kwa moya wa-ka o tlaišwa ke bohloko. Ka
go bona seo ba se dirilego, batemona ba ile ba dumela gore ba fentše
gomme ba thaba.
Ba ile ba
nkwera gomme, ka go goeletša ga dihele le mašata, ba
mpotša gore:
"Bona gore
o fetogile wa rena bjang!"
Seo re
swanetšego go se dira ke go go iša mmele le moya
diheleng, gomme seo ke seo re tlago go se dira kgauswinyane."
Batemona ba
badiidi ba be ba sa kgone go bona ka moyeng wa
ka. Moo ke be ke dula ke kopane le Jesu , .
-seo ke bilego
le lewatle la dikganyogo tše dibotse le
-seo ke bego ke
dula ke lla le go atla diripana tša seswantšho. Ba
ile ba galefa ge ba mpona ke rapela e bile ke khunama fase.
Nako le nako ba
be ba apara seaparo sa-ka goba ba šišinya setulo seo ke
bego ke ithekgile ka sona. Ka dinako tše dingwe di be di
ntšhoša kudu
-gore ke
lebetse go rapela le
-gore ke ile ka
thoma go dumela gore nka itokolla go bona ke nnoši. Dilo
tše gantši di be di direga bošego ge ke be ke le
malaong.
E
le gore ke robale, ke be ke rapela ka monagano.
Eupša ge
ba tseba, ba ile ba ntlhobafatša ka go goga mašela le
mesamo.
Ka gona, ka ge
ke be ke sa kgone go tswalela mahlo gore ke robale, ke ile ka dula ke
phafogile bjalo ka motho yo a tsebago
-gore lenaba
leo le ikannego go itšeela bophelo bja lona le kgauswi kudu, .
- emela
motsotso o nepahetseng ho fana ka kotlo e bolayang.
Ke ile ka
gapeletšega go dula ke bulegile mahlo gore ke ganetše
ge ba etla go nkiša diheleng.
Ka maikutlo a,
moriri wa ka o ile wa wela hlogong ya ka bjalo ka dinalete. Mmele
wa ka ka moka o be o khupeditšwe ke mofufutšo o tonyago
-seo se ile sa
fodisa madi a ka le
- e ile ya
ntsenelela go fihla mokong wa marapo a ka.
Ditšhika
tša-ka tšeo di bego di tšhogile di ile tša
thoma go šikinyega.
Ka mohlala, go
feta sedibeng, .
Ke ile ka ikwa
ke nyaka go itahlela ka gare gore ke fediše bophelo bja-ka.
Ka go lemoga
bokgoni bja batemona, .
Ke ile ka
tšhaba, ke phema tiragalo le ge e le efe yeo ba ka bago ba ile
ba ntlhasela.
Lega go le
bjalo, ke ile ka dula ke ekwa mantšu a mabe a bjalo ka:
"Ga go na
mohola go wena go phela ka morago ga go dira dibe tše dintši
gakaakaa."
"Modimo wa
gago o go lahlile, ka gobane o sa mmotegele."
Batemona
ba ile ba ntira gore ke dumele gore ke dirile
bosenyi bjo bontši bjo bobe , bjo bo sa kago
bja bo dira pele, le gore ka baka leo go be go se
na mohola go nna go holofela gore Modimo o tla nkgaugela.
Ka gare-gare ga
semelo sa-ka ke ile ka kwa:
"O ka
phela bjang o le bonaba go Modimo gakaakaa, o tonya gakaakaa go yena?
Na o tseba Modimo yo o mo tlaišitšego, wa mo roga le go
mo hloya kudu? Na o ile wa ba le sebete sa go kgopiša Modimo
yo mogolo yo a go dikologilego ka mahlakoreng ka moka? Gomme o se ke
wa lebala." gore o be o mo kgopiša pele ga gagwe?mahlong
a gagwe ka noši.
Bjale ka ge o
lahlegetšwe ke yona, ke mang yo a tlago go go fa khutšo?
"
Ge ke ekwa
dipolelo tše, ke ile ka ikwa ke gateletšegile kudu moo
ke ilego ka ikwa ke le kgaufsi le go hwa.
Ge
ke thoma go lla, ke ile ka rapela ka mo nka kgonago ka gona.
Go oketša
letšhogo la ka, .
- batemona ba
ile ba tsoela pele ka tlaiso e sa tloaelehang, .
- go lwa
karolong e nngwe le e nngwe ya mmele wa ka, .
- go tsenelela
mmeleng wa ka ka dinalete tše bogale, e
- go kgangwa ke
kgokgokgo go dira gore ke nagane gore ke a hwa.
Ka nako e
nngwe, ge ke be ke khuname gomme ke rapela Jesu yo botse
-go nkgaugela
le
-go nthekga ka
megau ye meswa
e le gore ke
kgone go ganetša dihlohleletši tše mpe, .
Ke ile ka kwa
lefase le bulega ka tlase ga maoto a-ka gomme dikgabo tše
dihwibidu di tšwelela fase gomme tša nkhupetša.
Gomme motsotso
wo dikgabo tše di ilego tša boela morago, .
batemona ba ile
ba dira maiteko a bošoro a go nkgogela sekoting.
Ka morago ga
phihlelo ye, go swana le ka morago ga tše dingwe tše
dintši kudu tšeo go tšona ke ilego ka ikwa ke le
kgaufsi le go hwa, .
Jesu wa ka wa
kgaugelo o tlile go tlo ntsoša le go ntlhabolla.
Ka morago ga go
ntsoša, .
e ile ya ntira
gore ke lemoge gore go be go se na kgopišo go se sengwe le se
sengwe seo se ntiragalelago, ka gobane
-
thato ya ka e ile ya utlwa e hlaswa e
-gore
kgopolo ya wona moriti wa sebe e ile ya tlaleletša tlaišegong
ya ka.
O
ile a nkgothaletša gore ke se ke ka dirišana
le diabolo, yoo e bego e le moya wa hlaga le wa
maaka.
O ile a mpotša
gore:
"Eba le
kgotlelelo gomme o tšwele pele go tlaišega ka mathata a
ka moka."
Ka
gobane mafelelong o tla ba le khutšo e feletšego ".
Ke moka o ile a
nyamelela, a ntlogela ke nnoši gomme ke
dulwa ke moya o mofsa.
Nako le nako
Jesu o be a tla go nna ka mantšu a go homotša,
kudu-kudu ge
-Le nna ke ile
ka lekega go fediša bophelo bja ka
-o
pepentšhitšwe ditlhokofatšong tše mpsha
le tša tšhoganetšo tša diabolo.
Mabakeng a dilo
ka moka di be di bonagala go nna di phadima e bile e le tša
monyanya.
E ile ya ntšha
mahlasedi a phagametšego tlhago a Seetša gomme polelo
yeo e bego e nagana gore e be e ka se kgonege go e lemoga ke motho yo
a bego a ka se tsoge a bile le bokgoni bjo bo tletšego bja go
kwešiša dilo tše.
Ka morago, ke
ile ka ikhwetša ke swaregile ntweng e mpsha yeo go yona, e
tletšego ka
Ka dipelaelo,
ke ile ka wela boemong bjo bo tseneletšego bja manyami le go
tshwenyega. Ke nyaka go bolela le wena mo ka:
- Ba hweditše
mabaka a mehuta ka moka a go ntira gore ke se amogele sakramente.
Ba ile ba kgona
go nkgodiša gore ka morago ga dibe tše dintši
gakaakaa le lehloyo la Modimo, e be e le go hloka sebete go mo
batamela le go amogela sakramente ya Modimo.
Le gona ba ile
ba kgona go nkgodiša gore ge nka amogela Selalelo, Jesu o be a
ka se tle le gore go e na le moo motemona yo mobe kudu o be a tla tla
ka ditlhokofatšo tše di fapa-fapanego tše šoro
go ntira lehu le le sa felego.
Ke nnete gore
ka morago ga Selalelo se Sekgethwa ke ile ka amogela tlaišego
yeo e sa hlalosegego le yeo e hwago. Ke ile ka fokotšega
boemong bja go homola.
Eupša ke
ile ka fola gatee-tee
-ge ke
bitša leina la Jesu o
- ge ke gopola
gore go kwa go be go nyaka
gore ke se dule ke le boemong bjo.
Ka dinako tše
dingwe ke be ke kgopela moipolelo wa-ka tumelelo ya go phema selalelo
e le gore ke se ke ka itemogela bohloko bjo bja lehu, .
eupša o
be a sa nkgopela gore ke amogele sakramente.
Lega go le
bjalo, ka makga a mmalwa ke ile ka se dire, ke lebeletše pele
ntwa yeo batemona ba bego ba tla e lwela malebana le nna. Ka
dinako tše dingwe, ke be ke boledišana ka ntle le go
itokišetša goba go leboga go se tlaišege kudu.
Mantšiboa,
ge ke be ke rapela goba ke naganišiša, batemona ba be
ba ntšhoša gomme ba nthibela go rapela, .
- pele ho tima
lebone la ka, .
-ke moka go
dira mašata a go thiba ditsebe o
dingongorego
tšeo di bego di swana le tša bao ba hwago.
Ga go kgonege
go bolela se sengwe le se sengwe seo dimpša tše tša
dihele di bego di ntira sona
-go bjala
letšhogo ka go nna goba
-go nthibela go
dira mediro ye mebotse ya semoya.
Ke ile ka
phela ka gare ga masetla-pelo a a sehlogo ka nywaga e meraro , ka
ntle le go homola mo e ka bago beke, yeo go yona ditlhaselo di bego
di hlakahlakane.
Motho le ge e
le ofe yo a sego a bitšwa ke Modimo gore a kgotlelele dintwa
tše bjalo go bonagala a tla hwetša go le thata go
dumela gore nkabe ke bile le diteko tše bjalo.
O ile a šišinya
- ba
hlokomoloha, .
- ba hlohla
bjalo ka ge eka ke ditšhošwane, .
- di fokotše
go fihla go go nyenyefatšwa ga tlase kudu. Le gona o ile
a nkeletša
- naganišiša
ka mo go tseneletšego ka Modimo ka thapelo le go naganišiša,
.
- naganišiša
kudu ka dintho tše kgethwa tša Morena wa Rena, e
- kopanya moya
wa ka go Jesu yo a ilego a tlaišega botho bja gagwe go lopolla
motho go lahlegelwa ke mogau, .
mo godišetše
bophelong bjo bo phagametšego tlhago e
go mo fetišetša
moya wa "Jesu yo a Fenyago", ke gore, wa Jesu yo a fentšego
lefase .
Ka kgonthe,
gatee-tee ge ke thoma go diriša dithuto tše tša
Jesu, .
-Ke ile ka kwa
matla le sebete se segolo kudu moo e lego gore, .
-ka matšatši
a mmalwa, poifo ka moka e be e fedile.
Ge batemona ba
be ba ngongorega, ka re go bona ka go se amogele:
‘Go
molaleng gore lena dihlotlolo tše di nyamišago ga le na
tsela e nngwe ya go tšea nako ya lena ge e se go kgotsofatša
tatso ya lena ya bošilo.
E tšwele
pele gomme ge o lapa o tla kgaotša. Go sa le bjalo, nna,
e lego sebopiwa se senyenyane, ke na le selo se sengwe seo nka se
dirago.
Ka thapelo, .
Ke
nyaka go ya Ntlong e Kgethwa ya Jesu,
.
gore
re kgone go rata le go tlaišega kudu
".
Diponong tše
bjalo, batemona ba befetšwe ba ile ba dira lešata le
legolo le go feta. Ba ile ba batamela ka go ikgantšha le
ka bošoro bjo bo sa kgonegego. Ge ba be ba itira eka ba
ntšea gore ba nkiše felotsoko, .
melomo ya bona
ya dihele e be e ntšha monkgo o šiišago le o
kgamago wo o ilego wa nkhupetša ka mo go feletšego.
Ke be ke leka
go emiša se ka sebete le matla ka go ba botša gore:
"Ba maaka
gore ke lena, itira eka le na le maatla a go rwala, eupša ge
nkabe seo e le therešo, nkabe le se dirile la mathomo."
O
bolela maaka feela.
O opela refrain
ya gago go fihlela o ehwa ka kgalefo le spite while
Ke
diriša ditlhokofatšo tša lena go hwetša
go sokologa ga palo e kgolo ya badiradibe.
Ke ile ka
amogela go tlaišega ka kgopelo ya Jesu wa ka yo botse.
Ke e dira
bakeng sa phološo ya meoya e kopanya kganyogo ya ka go ya
gagwe ».
Ka baka la
dipolelo tše, di ile tša goeletša le go omanya
bjalo ka dimpša tšeo di tlemilwego ka diketane tšeo
di lekago go swara lehodu.
Ka khutšo
e kgolo, go feta pele , ke ile ka re:
"Ga
o na selo se sengwe seo o ka se dirago?"
O
fošitše ka botlalo thunyo ya gago gomme moya o tšerwe
go wena wa boela matsogong a Jesu wa ka yo botse.Bjale o na le lebaka
le le kwagalago la go ngongorega ".
Ge batemona ba
be ba letša molodi, ke be ke tla ba sega, ka re:
"Lena
badiidi ba madimabe, ka ge le sa ikwe gabotse, ke tla le imolla
bolwetšing bja lena."
Gomme ke ile
ka khunama gomme ka rapelela go sokologa ga badiradibe bao ba
thatafetšego kudu, ka dira ditiro tša lerato go Jesu wa
ka wa kgaugelo bakeng sa go sokologa ga meoya ya sebe .
Ka go bona se,
ba ile ba leka ka ditsela ka moka go nthibela go rapela.
Ke moka ka
neela tlaišego ye e mpsha e le tefo ya
melato yeo e bego e dirwa ka mehla malebana le Modimo.
"Vile wit,
ga o hlabje ke dihlong go inama fase kudu gore o leka go tšhoša go
hloka selo mo go hlwekilego mo ke lego gona ?
Na ga le
itshware bjalo ka diphedi tša ditlaela le tša go
segiša? "
Ke moka, ba
loma melomo ya bona, ba ile ba ntlhaba gomme ba goeletša ka go
goboša, ba leka go ntira gore ke kgethagatše le go
hloya Morena yo botse.
Ka go kwa
bohloko bjo bo sa bolelwego ge ke ekwa ba roga Leina le Lekgethwa la
Modimo, ke ile ka naganišiša ka botse bja Morena yo a
swanelwago ke lerato le le feletšego la
diphedi tšeo
di filwego tlhaologanyo.
Ka gona
Ke fetotše
thapelo tlaišego e babago yeo batemona ba e bakilego go nna, .
ba
mo neela Modimo e le tefo ya thogako yeo e mo gopolago ka go ena
feela.
Ke ile ka re ka
phišego:
"Amogela
ditiro tša ka tša lerato le tebogo go lefela go hloka
lerato le tebogo ya badiradibe."
E le go
lwantšha go itlhoboga mo, ke ile ka ba botša gore:
"Ga ke na
taba le gore ke eng seo se ntetetšego nakong ye e tlago, e
lego gore ke ya legodimong goba diheleng."
Ke no nyaka go
rata Morena yo botse le go dira gore ba bangwe ba mo rate. Nako
ya gona bjale e filwe, .
- o se ke wa
phela nakong e tlang, .
-empa go phela
ka kwano le Modimo le
-go mo dira
gore a nkgahlegele kudu, nna yo ke bopilwego ke botse bja gagwe le
lerato la gagwe.
Taba ya
legodimo le dihele ke e tlogela diatleng tsa gago.
Seo
ke tshwenyegilego ka sona feela ke go rata le go dira gore Modimo wa
ka a ratwe . O tla mpha seo a se nyakago: Ke
amogela se sengwe le se sengwe e sa le pele bakeng sa letago
la gagwe. "
Gomme le nna ka
ba botša gore:
"Tsebang
gore thuto ye e nthutilwe ke Mong wa ka yo botse, Jesu Kriste."
O nthutile gore
tsela ye e šomago kudu ya go hwetša Legodimo ke
- dira sohle
seo se kgonegago gore le ka mohla o se ke wa mo kgopiša ka
boomo, gaešita le ka ditshenyagalelo tša bophelo bja
gagwe, .
- o se ke wa
tšhaba gore o dirile phošo mola go se na kganyogo ya go
dira phošo.
Ye ke leano la
gago, menagano ya dihele e nyamišago, .
- leka go nola
batho ba go hloka tlhaologanyo moko
-go hlola
dipelaelo le poifo go bona, .
e sego go ba
dira gore ba rate Modimo kudu, eupša go ba dira gore ba
itlhoboge ka mo go feletšego.
Tseba gore ga
ke ikemišetše go nagana ge e ba ke be ke fošitše
goba go se bjalo. Maikemišetšo a ka ke go rata
Modimo ka mo go oketšegilego .
Go lekane gore
ke be le maikemišetšo a, le ge ka dinako tše
dingwe ke kgopiša Modimo. Ka lokologile poifong ka moka, moya
wa ka o ikwa o lokologile go sepela magodimong o nyaka Botse bja ka
".
Ke mang yo a
bego a ka hlalosa kgalefo ya batemona ge ba bona mekgwa ya bona ya go
šišinya e fetoga kgakanego.
Ba be ba
holofetše dipoelo, eupša ba be ba dira ditahlegelo.
Ka lehlakoreng
le lengwe, ka baka la meleko le melaba ya bona, moya wa-ka o ile wa
bonagala o hwetša lerato le le fišago kudu la go rata
Modimo le moagišani.
Ge batemona ba
be ba mpetha le go nyenyefatša, .
-Ke ile ka
latela dithuto tšeo di hlohleleditšwego ka go nna ke
Jesu le
-Ke ile ka mo
leboga, ka neela se sengwe le se sengwe bakeng sa poelano ya melato
yeo e dirwago ka mehla lefaseng.
Gantši
batemona ba be ba leka go ntutueletša go ipolaya.
Gomme ka ba
botša gore, "Nna goba lena ga re na tokelo ya go senya
maphelo a rena. Le ka ntlhokofatša, eupša mafelelo ke
gore ke hwetša mogolo o montši."
Ga o na maatla
a go tšea bophelo bja ka. Le go lwantšha go hloya
ga gago ga bohlanya, .
-Ke nyaka go
dula go Modimo, go mo rata kudu, go ba le mohola go yena, le
-go gopola
moagišani wa ka, ke mo direla tšohle tšeo o
ntirago gore ke tlaišega ».
Mafelelong
ba ile ba kwešiša
-gore go be go
se na kholofelo ya gore ba tla hwetša seo ba se nyakago go nna
- bao,
ka lebaka la tlaišo ya bona, ba bego ba lahlegelwa ke meoya ye
mentši.
Ke moka ba ile
ba ema ka nako e telele, .
ka maikemišetšo
a go thoma lefsa ge ke be ke sa e letetše.
Amogela tema ya
mohlaselwa.
Bjale ke tla le
botša ka bophelo bjo bofsa bja tlaišego bjo bo
tletšego.
Ka go bona
bophelo bja-ka bjo bo fokolago, lapa lešo le ile la nthomela
nageng go yo bušetša matla a-ka.
Eupša
Modimo o ile a tšwetša pele tiro ya gagwe ka go nna a
mpitša boemong bjo bofsa bja bophelo.
Ka letšatši
le lengwe, nageng, batemona ba be ba nyaka go dira tlhaselo e tee ya
mafelelo. Go be go le thata kudu go nna moo ke ilego ka fihla
bokgoleng bja go idibala. Go ya mantšiboa ge e le gabotse
ke ile ka idibala gomme ka fokotšega boemong bja go hwa.
Ke ka nako yeo
moo ke ilego ka bona Jesu a dikologilwe ke manaba a sa balegego.
-Ba bangwe ba
mo bethile ka maatla, .
- ba bangwe ba
mo betha ka diatla, e
- ba bangwe ba
kgomaretša meetlwa hlogong ya gagwe.
-Go bile le ba
bangwe bao ba ilego ba phatloga maoto le matsogo,
- hoo e ka bang
ho e gagola ho dikotwana tse.
Ke moka ba mo
robatša ka moka a robegile matsogong a Kgarebe e
Hlogonolofetšego.
Bjalo ka ge go
diregile a le kgole, Mmago Kgarebe, .
- ka bohloko le
ka meokgo, .
- o ile a
ntaletša go tla godimo a re:
"Bona,
morwedi wa ka, seo ba se dirilego Morwa wa ka!"
Nagana go se
nene ka fao motho a swarago Modimo, Mmopi wa gagwe le Mothuši
wa gagwe yo mogolo.
Motho ga a nee
Morwa wa ka khutšo gomme o mo tliša go nna a robegile
ka moka.
Nakong ya pono,
.
Ke be ke leka
go bona Jesu a ehwa gomme
Ke ile ka bona
mmele wa gagwe o e-tšwa madi, o tletše dintho, o segwa
ka diripana gomme wa tlogelwa gore o hwile. Ke be ke sa nyake
gore a tlaišege ka tsela ye.
Ke ile ka mo
kwa bohloko kudu moo e lego gore, .
- ge nkabe ke
dumeletšwe go dira bjalo, .
Nkabe ke ile ka
hwa ka makga a sekete bakeng sa yena le
Nkabe ke ile ka
tlaišwa ke Passion ya gagwe ka noši ye e babago.
Go pono ye, .
-Ke be ke
hlabja ke dihlong ka ditlaišego tša ka tše
nnyane tšeo di bakilwego ke batemona, .
- ge go
bapetšwa le tšeo di tlaišwago ke Jesu bakeng sa
banna.
Ke moka Jesu
a re go nna: «Na o hlokometše
ditlolo tše dikgolo tšeo di ntirilwego ke bao ba
sepelago tseleng ya bokgopo?
Ka go se lemoge
kudu, .
- ba le
tshekamelo ya go ba le bobe le, .
-go tloga
sekoting go ya sekoting, o wela tlhakatlhakanong ya dihele.
Etla le nna o
ikgafa. Etla pele ga toka ya Modimo
- bjalo ka
mohlaselwa wa tefo ya ditlolo tše ntši tšeo di
dirilwego kgahlanong le Toka ye,
- gore Tate wa
ka wa legodimong a nyaka go fa sokologo go badiradibe bao, ka mahlo a
bona a tswaletšego, ba nwago go tšwa mothopong wo o
nago le mpholo wa bobe.
Tseba, le ge
go le bjalo, gore tšhemo ye e lego gabedi e bulega
pele ga gago :
-
go tlaišega kudu e
- e
nngwe ya tlaišego yeo e sego šoro kudu.
Ge o gana, sa
pele , o ka se kgone go tšea karolo
dikgaugelo tšeo o di lwetšego ka sebete.
Eupša
ge e ba o amogela , tseba
-gore nka se sa
go tlogela o le noši e
-gore ke tla
tsena ka go lena go tlaišwa ke dikgalefo ka moka tšeo
di ntirilwego ke batho.
Ye
ke mogau wa moswananoši kudu wo o fiwago ba mmalwa fela.
Ka gobane
bontši ga se ba ikemišetša go tsena legohle la
tlaišego.
Sa
bobedi , .
-
ke mogau wo ke go holofeditšego wona, .
- ya
go iphagamiša letagong leo le lekanago le ditlaišego
tšeo ke tlago go go tšweletša tšona.
Sa
boraro , .
Ke
tla go fa thušo, tlhahlo le khomotšo ya Mma wa ka yo
Mokgethwa,
yo a filwego
tokelo ya go le nea dikgaugelo ka moka, .
gape
le mogau wa megau - go fihla bokgoleng bja tirišano
ya gago.
Ka gona o ile a
ntafela Mmagwe yo Mokgethwa-kgethwa yo ka lethabo a bego a bonagala a
nkamogela. Ka tebogo, .
-Ke ile ka
ineela go Jesu le Kgarebe ye e Hlogonolofetšego, .
- ba loketše
go ikokobeletša eng kapa eng yeo ba e nyakago go nna.
Ge ke boa go
tšwa go tlhompho ye go Modimo, .
-moo thato ya
ka e ilego ya dumelelana le ya Jesu, .
Ke ile ka
ikhwetša ke le tlaišegong e boifišago ya go
fedišwa yeo ke bego ke se ka ka ka itemogela yona pele.
Ke ile ka ipona
ke le modiidi yo a nyamilego, .
bjalo ka seboko
sa lefase seo se sa tsebego selo ge e se go gagaba fase. Ke ka
baka leo ke ilego ka retologela go Modimo gomme ka mmotša
gore:
"Nthuše,
Jesu wa ka yo botse."
Matla-ohle a
gago ka gare le ka ntle ga ka a boima kudu mo e lego gore a ntlhaba
ka mo go feletšego.
Ke bona gore ge
o sa nphagamiše, ke tla feleletša ke fedišitšwe
ka go se be gona ga ka. Mphe go tlaišega, ke a e amogela.
Le ge go le
bjalo, hle mphe maatla a mangwe, ka gobane boemong bjo ke ikwa ke tla
hwa."
Go tloga
letšatšing leo go ya pele ke ile ka ba le ditebogo tše
dintši le thušo.
Diketelo tša
Morena le Kgarebe ye e Hlogonolofetšego di be di fetoga mo e
nyakilego go ba ka mo go tšwelago pele, kudu-kudu ge ke be ke
hlaselwa ke batemona.
Ka gobane ge
ke be ke ikemišeditše go tlaišega kudu, ke moo
ba ilego ba nkgalefela kudu.
Tlaišego
yeo e ilego ya ntirišwa ke batemona e be e le yeo e sa
hlalosegego. Bjale di bonala e le meriti go nna, .
- mabapi le
ditlaišego tšeo di amogetšwego ke Jesu, yoo
maikemišetšo a gagwe e bego e le
- go poela le
- go lokiša
melato ye megolo le ye mentši yeo e dirilwego ke batho
kgahlanong le Modimo.
Eupša
nna, ke dumelago go Modimo, .
- yo a wago a
nphagamiša, .
- yo ka dinako
tše dingwe a gateletšegilego, ka dinako tše
dingwe a homotšwago, .
Ke ikemišeditše
go tlaišega ka baka la letago la gagwe le legolo le go hola
moagišani wa ka, bjalo ka ge Modimo a rata.
Ka morago ga
matšatši a sego kae, .
- mola ke be ke
tlwaetše go ba mohlaselwa, gomme
Ka morago ga
ditaletšo tše mmalwa go tšwa go Jesu le Mmagwe
yo Mokgethwa kudu, ke ile ka ikwa gape ke le kgauswi le go idibala.
Ke moka Jesu
a ntatamela gomme ka boleta
a mpotša gore : .
"Morwadi
wa ka, lebelela ka fao banna bao ba sa nthatego ba ntirago gore ke
tlaišege ka gona."
Mehleng ye e
nyamišago, boikgantšho bja bona ke bjo bogolo kudu moo
bo fetišitšwego gaešita le moya wo ba o hemago.
Monkgo wa yona
o ile wa phatlalala gohle gomme wa fihla Teroneng ya Tate
legodimong. Bjalo ka ge o ka kwešiša, seemo se se
nyamišago se ba tswaletše dikgoro tša Legodimo.
Ga ba sa na le
mahlo a go bona Therešo, ka gobane ke sebe sa boikgogomošo
e
ile ya fifatša bjoko bja bona ka mo go feletšego gomme
e
tšweletša go senyega ga dipelo
tša bona.
Ka go ba bona
ba lahlegile gakaakaa, ke tlaišega ka mo go sa kgotlelelegego.
Ao! mphe
kimollo le tefo ya dibe tše dintši tšeo ke di
dirilego.
Na ga o nyake
go fokotša tlaišego yeo mphapahlogo wo o šiišago
wa meetlwa o e tšweletšago go nna? "
Ka mantšu
a, .
Ke
ile ka ikwa ke hlabja ke dihlong tše dintši le go
fedišwa gomme
Ke
ile ka araba ka pela ka
gore:
"Jesu wa
ka yo monate kudu, ."
-e tletše
ka kgakanego, .
- a tšhoga
go bona o lahlegelwa ke madi, e
- go kwa o
bolela ka bonolo gakaakaa, .
Ke lebetše
go go kgopela mphapahlogo wo e le gore ke imolle tlaišego ya
lena.
Bjale ka ge o
ntlhabela yona, .
-Ke leboga se
le
-Ke kgopela o
mphe ditebogo tše mpsha ge o e apere gabotse."
Godimo
ga se, Jesu a apola mphapahlogo wa gagwe, gomme
-ka
morago ga go e tsenya gabotse hlogong ya ka le
- ka ge a ile a
nkgothaletša go tlaišega gabotse, o ile a nyamelela.
Ke mang yo a
bego a ka hlalosa di- spasm tše di kwešago bohloko tšeo
ke ilego ka di kwa ge ke be ke boela go nna.
Ka go šikinyega
mo gongwe le mo gongwe ga hlogo ya-ka, dihlabi di be di gola. Ke
ile ka kwa meetlwa e tsenelela mahlong a ka, ditsebeng, molaleng le
go fihla molomong wa ka, ya baka go tšhošwa, mo e lego
gore ke sa kgone go tšea dijo.
Ka matšatši
a mabedi goba a mararo ke ile ka dula boemong bjo bja go tlaišega. Ka
go se je, ke ile ka fokotša di- spasm.
Ge ba homola
gomme ke thoma gape go tšea dijo go ntlhapološa, Jesu
wa-ka gatee-tee le ka mo go bonagalago o ile a tšea hlogo
ya-ka ka diatleng tša gagwe gomme a nkgateletša.
Dihlabi di ile
tša mpshafatšwa gomme tša ba tše šoro
go feta pele. Ka dinako tše dingwe ke be ke idibala ka mo
go feletšego gomme ka idibala.
Go tloga
mathomong, boemo bja-ka bja mohlaselwa bo ile bja oketšega
gabedi
- go tšwa
go go tshwenyega ga ka ka thato ya ka ya go tlaišega ka baka
la Jesu wa ka yo mobotse le
-go tšwa
go bothata bjo bo sa kgaotšego bjo bo bakwago ke lapa lešo
leo, .
Ka go ipona ke
tlaišega e bile ke sa kgone go tšea dijo le ge e le
dife, ke ile ka nagana gore ke ile ka swarwa ke go se iketle mo ka
gobane ke be ke se sa nyaka go ba nageng.
Ba ile ba
bolela gore go gana ga-ka dijo go gongwe le go gongwe go bakilwe ke
dilo tšeo ke di ratago, ka morero wa go boela motseng ka pela.
Tlhago ya ka e
ile ya rabela kgahlanong le tlaišego ye ya go ba gabedi.
Eupša ka
ge lapa lešo e be e se karolo e kgolo ya tlaišego
ya-ka, .
-Morena wa ka o
ile a ntshega ka go tšhošetša ka go gogela
morago mogau wa gagwe
-ge ke na le
sekgopi kgahlanong le lapa lešo.
Bošegong
bjo bongwe ke be ke dutše tafoleng gomme ka tlaišega ka
tsela yeo e ilego ya nthibela go bula molomo.
Lapa lešo,
pele ka botho gomme ka morago ka kgalefo, le ile la nyaka gore ke kwe
gomme ke je.
Ka ge ke be ke
sa kgone go ba kgotsofatša, ke ile ka thoma go lla.
E le gore ke se
bonwe ka tsela ye, ke ile ka boela morago ka phapošing ya-ka,
moo ke ilego ka tšwela pele ke lla.
Ke ile ka
kgopela Jesu wa ka le Kgarebe ye e Hlogonolofetšego gore ba
mphe maatla a go kgotlelela teko ye.
Go sa le bjalo
ke be ke fokola, gomme ka pelo ka moka ka re:
"Modimo wa
ka wa molemo, ."
- ke
tlhokofatšo ye thata go nna go bona lapa lešo le tšwafa
gakaakaa ke seo se ntiragalelago, gomme
-se ka lebaka
le bjalo le le sa lokago.
O se ke wa ba
dumelela go mpona ke le boemong bjo.
Nka rata go hwa
go e na le go ba tsebiša seo se diregago magareng ga rena.
Maikutlo a a
tiile kudu go nna mo e lego gore, ntle le gore ke tsebe lebaka, nka
se kgone go iphihla gore go se be le motho yo a ka mponago ka tsela
ye.
"Ge ke
makala gomme ke se na nako ya go uta tlaišego ya ka le megokgo
ya ka, ke ikwa ke nyamile e bile bjalo ka ge eka semelo sa ka ka moka
se tologa bjalo ka lehlwa mollong."
Ke moka mmele
wa-ka o itemogela phišo e sa tlwaelegago yeo e dirago gore ke
fufulege kudu gomme ka morago ya dira gore ke thothomele ka baka la
go tonya.
O Jesu wa ka yo
mobotse, ke wena fela yo a ka fetošago seemo se sa
ditaba. Ndule ke utilwe gore ba bangwe ba se bone.
Anke lapa lešo
le lemoge gore ke tloga go bona e le feela gore ke rapele. Gomme
nka rata kudu, oh Modimo wa ka, .
seo se
ntiragalelago se tsebje ke wena fela ".
Ge ke be ke
iphagamiša morwalo wa ka ka megokgo, dithapelo le
dikholofetšo, Jesu o ile a ipontšha go nna a
dikologilwe ke manaba ao a sa balegego.
yo a ilego a mo
goeletša ka mehuta ka moka ya go mo nyefola.
Ba bangwe ba mo
gatakela, ba bangwe ba mo goga moriri, .
- ba bangwe ba
ile ba mo rogaka ka kgegeo ya diabolo
Jesu wa-ka yo a
rategago o be a bonagala a nyaka go itokolla maotong ao a nkgago ao a
bego a mo gatelela.
O ile a
lebelela gohle bjalo ka ge eka o nyaka mogwera yo a tlago go mo
lokolla. Ke ile ka lemoga gore moo go be go se na motho yo a
bego a ka mo nea thušo.
Ka go lemoga go
gobošwa mo gogolo mo go bego go dirwa go Jesu, ke ile ka lla
kudu. Ke be ke nyaka go ya gare ga diphiri tše tša
go befelwa go mo lokolla. Eupša ke ile ka lemoga gore ga
ke na bokgoni e bile ke se na sebete.
Ka gona, ke le
kgole, ke ile ka rapela Jesu ka phišego gore a dire gore ke
swanelege go tlaišwa ke teko legatong la gagwe, bonyenyane ka
karolo e itšego.
Ka re, "Ah!
Jesu, ge nkabe nka tšea boima bjo go go phagamiša le go
go lokolla manabeng a."
Bjalo ka ge ke
boletše se, .
-manaba a a
befetšwego, bjalo ka ge eka a kwele thapelo ya ka, .
- ba ile ba
itahlela hodima jwalo ka lintja tse hlanya:
ba mpetha, ba
goga moriri wa ka gomme ba nkgata. Ke ile ka kwa lethabo ka go
nna, .
ge
ke lemoga seo, gaešita le ge ke le kgole,
.
Ke
ile ka kgona go nea Jesu
kimollo e itšego.
Ke moka ka go
mpona ke thabile, manaba a ile a nyamelela.
Ke moka Jesu o
ile a tla go nkhomotša, gaešita le ge ke be ke se na
sebete sa go bolela le lentšu le tee. O ile a roba setu
gomme a re:
"Morwedi
wa ka, se sengwe le se sengwe seo o se bonego seo se ntirilwego ga se
selo."
ge e bapišwa
le melato e mentši yeo e ntirilwego ke batho. Bofofu bja
bona bo ba boloka ba nweletše dilong tša lefaseng, .
e lego seo se
ba dirago gore ba se be le kgaugelo le ba sehlogo go nna le go bona
ka noši.
Ba ganne
ditherešo ka moka tšeo di phagametšego tlhago ka
go ineela ka mo go feletšego go tsomeng gauta. Se
se ile sa ba lahlela ka gare ga leraga.
Ba
wele go lahlweng ka mo go feletšego mabapi le bophelo bja bona
bjo bo sa felego.
"O
morwa wa ka, .
-ke
mang yo a tlago go emiša letamo kgahlanong le lephoto le le
legolo la go hloka tebogo, leo le dulago le oketšega lefaseng
la menate ya maaka?
-Ke
mang yo a tlago go ba le kgaugelo gomme a ntlhakolla bathong ba
bantši gakaakaa
tšeo
di dirago gore ke ntšhe madi le tšeo di phelago di
nweletšwe ke monkgo wa dilo
ya
lefaseng ?
Tlang le nna o
rapele, o lle o nee tefello ya ditlolo tseo ba di etsang Tate.
Ba foufaditšwe,
ba se na monagano goba pelo, - .
Ba na le mahlo
a go lebelela dilo tša lefaseng feela.
Ba a nkganetša
gomme ba gatakela dikgaugelo tša ka tše dintši
bjalo ka ge eka ke leraga.
Ba bea tšohle
tšeo ke ba diretšego tšona ka tlase ga dinao tša
bona tša lefase.
"Oo!
Bonyenyane tsoga kgahlanong le seo o se tsebago ka lefase."
- Hloya le go
hloya se sengwe le se sengwe seo e sego sa ka.
-Ka mehla
phophola dilo tša Legodimo.
"Eba
le tlhompho ya ka pelong ya gago."
- Dira
ditokišo
ka baka la
melato e mentši yeo e bego e sa kgaotše go nna.
Nagana
ka go lahlegelwa ke meoya e mentši.
Ao! o se
ke wa ntlogela ke nnoši ke e-na le dilo tše dintši
tšeo di nyamišago tšeo di gagolago pelo ya-ka.
Tseba gore selo
se sengwe le se sengwe seo o tlaišegago ka sona gona bjale ga
se selo ge se bapetšwa le seo o tlago go se tlaišega
nakong e tlago.
Ga se ka
boeletša gantši gore ke nyaka go wena go ekiša
Bophelo bja ka. Bona gore o fapane gakaakang le nna!
Ka fao tšea
sebete o se ke wa tšhoga, ka gobane o tla kgona go hwetša
tsela ya go nthuša ".
Ka morago ga
Mantšu a a Jesu, motsotso wo ke ilego ka boela go nna, .
Ke ile ka
lemoga gore ke be ke dikologilwe ke ditho tša lapa tšeo
di bego di lla e bile di befelwa.
Ba be ba nagana
gore ke tlo hwa.
Ba ile ba
kitimela go nkiša toropong gore ke bone ke dingaka. Ke be
ke sa kgone go hlalosa seo se bego se ntiragalela.
Ke be ke kgona
go bona
-gore lapa lešo
le be le lemoga bothata bja mmele bjo ke bego ke itemogela bjona le
-gore ke ile ka
swanelwa ke go dira tlhahlobo ya tša kalafo. Ke moka ka
lla gomme ka lla ka lla go Jesu, ka re:
«Ke ga
kae, Jesu wa ka yo mobotse, ke go boditšego gore ke nyaka go
tlaišega le wena, eupša feela ka sephiring!
Le ke lethabo
la ka le nnoši! Ke ka baka la’ng o ntlhokomela
yona?
Ao! ke tla
ba le khutšo neng le lapa lešo? Ke wena fela, Jesu
wa ka yo botse, yo a ka rulaganyago tše ka moka.
Ke kgopela le
kgonthišeng gore ga ba swanela go boifa gakaakaa.
Ga o bone kamoo
ba nyamilego ka gona?
Ga o kwe seo ba
se bolelago le seo ba ikemišeditšego go se dira! Ba
bangwe ba nagana ka tsela e nngwe, ba bangwe ba nagana ka tsela e
nngwe.
Ba bangwe ba
nyaka gore ke leke pheko e nngwe, ba bangwe e le e nngwe. Mahlo
ka moka a ntebeletše.
Ga ke ke ke
tlogelwa ke nnoši gomme se se nthibela go boela go hwetša
khutšo yeo e lahlegilego. Ke kgopela gore nthuše
ka matshwenyego a, a mangwe a mpe go feta a mangwe, ao a dirago gore
ke thekesele."
Ka mantšu
a, Jesu wa ka yo botse o ile a re go nna ka boleta:
"Ngwanaka,
o se ke wa nyamišwa ke taba ye."
Go
swana le motho yo a hwilego, leka go itahlela matsogong a ka go e na
le moo.
Le ge mahlo a
lena a tsepeletše seo a se dirago le seo a se bolelago ka
wena, ga ke lokologe go dira ka go wena ka mo ke nyakago.
Ga o nyake go
ntshepa?
Na ga se wa
itemogela lerato la ka go wena?
Bakeng sa se ke
se nyaka
- gore
o tswalela mahlo, .
-gore o dule
o le khutšo matsogong a ka , le
- gore
ga o lebelele go dikologa go bona seo se go diragalelago .
O senya nako
gomme o ka no se fihlelele boemo bja bophelo bjoo o bileditšwego
go bjona.
"O se ke
wa tshwenyega ka batho bao ba go dikologilego. Amogela go homola ga
bona. Eba le lethabo le go ikokobetša go se sengwe le se
sengwe."
Itshware ka
tsela yeo
- bophelo bja
gago, dikgopolo tša gago, go betha ga pelo ya gago, .
- mohemo wa
gago le maikutlo a lerato
e be ditiro tše
di tšwelago pele tša tefo bakeng sa go homotša
toka ya Modimo. Mphe se sengwe le se sengwe ".
Ka morago ga ge
Jesu a nthutile, o ile a nyamelela.
Ke be ke leka
ka gohle go ba ka tlase ga Thato ya Modimo.
Ka dinako tše
dingwe ke be ke lla o šoro, ka gobane lapa lešo
mpea
maemong a thata le
o ile a
nkgopela gore ke dire ditlhahlobo tša tša kalafo.
Ba ile ba
phetha ka gore bolwetši bja-ka e be e fo ba taba ya methapo.
Ba ile ba
ntaela gore ke sepele, ke hlape ka go tonya le go dula ke di šitiša.
Le gona ba ile
ba dira phetho ya gore, nakong ya ge ke be ke tlwaelana le maemo, .
e
be e ka se fetoše tikologo
ya-ka, .
ka gobane
phetogo e bjalo e ka dira gore boemo bja-ka bo be bjo bobe go e na le
go ba bjo bokaone.
Ga e sa le go
tloga letšatšing leo, ntwa ya boikgopolelo le go homola
e ile ya tsoga magareng ga nna le lapa lešo.
Motho o be a
tla nthibela go ya kerekeng, .
- motho yo
mongwe o be a tla amoga tokologo ya ka ka go dula a le gona ka gae, .
- motho yo
mongwe o be a tla nkgodiša gore ke nwe meds ya ka, e
-Ba bangwe ba
ile ba nkgorometša gore ke latele keletšo ya ngaka yeo
le yona e bego e nyaka gore ke bolokwe bošego.
Lega go le
bjalo, go be go le bonolo go bona go lemoga gore go be go ntiragalela
dilo tšeo ba bego ba sa kgone go di kwešiša.
Ka morago ga
nako e telele, ka se sa kgona go kgotlelela dilo tše ka moka,
ka kgoboketša sebete sa ka gomme ka lla go Morena wa ka.
Boemo bo
fihlile bokgoleng bjoo ba ntirago dilo tšeo di nthategago ka
mo go kgethegilego. Ke amogwa mo e nyakilego go ba se sengwe le
se sengwe, gaešita le disakramente.
Ke mang yo a
bego a tla nagana gore ke tla fihlelela boemo bjoo go bjona ke bego
ke tla palelwa ke go kgona
-go go batamela
disakramenteng, goba
- go no go
etela?
Ke mang yo a
tsebago gore boemo bjo bja ditaba bo tla felela kae?
Wena Jesu, mphe
thušo e mpsha le matla a gago. Go sego bjalo tlhago ya ka
e tla thubega."
Jesu o ile
a ipontšha gomme a bolela ka
go tia.
"Sebete
morwedi wa ka. Ke tlile go go thuša. O tšhoga ka lebaka
la eng?"
Ba bangwe ba
nagana ka tsela e nngwe, ba bangwe ba nagana ka tsela e nngwe.
Dilo tše
kgethwa kudu tšeo ke di dirilego di ile tša ahlolwa ke
ba bangwe e le tšeo di fošagetšego.
Le gona ke ile
ka latofatšwa ka gore ke na le batemona.
Ba bangwe ba
ile ba ntebelela ka bonaba le ka mahlo a lehloyo. Ba be ba nyaka
ditsela tša go tšea bophelo bja-ka.
Go ba gona
ga-ka go ba bantši go be go fetogile mo go sa kgotlelelegego.
Ke ile ka
ahlolwa gampe ke ba babe, mola ke be ke le khomotšo go ba ba
botse.
Ntle le moo, na
ga o nyake go swana le nna gomme na o nyaka go tlaišega,
bonyenyane ka karolo, ditlaišego tšeo ke di kwelego
bakeng sa dibopiwa? "
Gomme ka araba
ka gore: "Ke amogela se sengwe le se sengwe ka lebaka la lerato
la gago, Morena wa ka".
Ke phetše
ka tsela ye ka nywaga e mmalwa, ke tlaišega
- go tšwa
go batemona, .
-ka dibopiwa,
le
-go tšwa
go Jesu ka boyena yo a mpeetšego ka thoko go abelana
ditlaišego tša gagwe.
Ge nako e dutše
e e-ya ke ile ka fihla bokgoleng bjoo ke bego ke itlhabja ke dihlong:
Ke ile ka tšhošwa ke go tšhošwa ke motho
ge motho yo mongwe a mpona.
Le gona,
gaešita le ge ke be ke phetše gabotse mmeleng, .
- taba e bonolo
ya ho kopana le motho kapa
- go swanelwa
ke go boledišana le ba bangwe, go akaretša le batho ka
lapeng la gešo, e bile boikgafo bjo bogolo go nna.
Boemong bjo bja
tlaišego, bjale go feta le ge e le neng pele, .
Ke be ke ikwa
ke hlabja ke dihlong e bile ke sa iketla.
Ka go bona gore
kalafo yeo e laetšwego ke ngaka ya pele ga se ya ka ya ba le
mafelelo, lapa lešo le ile la mpontšha dingaka tše
dingwe, tšeo le tšona di bego di sa kgone go kaonefatša
boemo bja-ka bja tša maphelo.
Ke ile ka lla,
ke ile ka re go Jesu yo ke a ratago:
"Morena,
na ga o bone gore ditlaišego tša ka di bonagala kudu, e
sego fela go lapa lešo, eupša gape le go batho ba
bantši bao ke sa ba tsebego bao bjale ba tsebago kgwebo ya ka?
Ke gakanegile
gomme ke kwa gore mmogedi o ntšhupa ka monwana
- bjalo ka ge
eka ke dirile selo se sengwe se se hlabišago dihlong, goba
-bjalo ka ge
eka tlaišego ya ka e be e fetela.
Ga ke kgone go
hlalosa tlalelo yeo se se nkgokelago yona.
Ke eng seo se
ilego sa ntiragalela seo se ilego sa dira gore dipoifo tše tše
di šiišago di boele morago go nna leboelela?
Ge e le
gabotse, ge e ba re di lebelela ka kelohloko, re kgona go bona gore
ga di na lebaka.
Ke wena fela,
oh Jesu, yo a ka ntlhakodišago phatlalatšo le go tšhoga
mo go bjalo.
Ke wena feela o
ka dumelelago ditlaišego tša ka gore di dule di le
sephiri. Ke rapela botho bja gago gore o ntheetše."
Mathomong,
Morena wa Rena o ile a dira bjalo ka ge eka ga a ntheeletše. Le
gona tlaišego ya-ka e be e oketšega.
Ke moka a
nkwela bohloko gomme a re:
"Etla go
nna, morwedi wa ka, ke nyaka go go homotša. Ka ge o a
tlaišega, o nepile go ngongorega."
Eupša
gopola kamoo ke ilego ka tlaišega gakaakang ka baka la go go
rata. Ka kgopolo e itšego, gaešita le ditlaišego
tša-ka di be di utilwe.
Lega go le
bjalo, Thato ya Tate e be e le gore ke tlaišege
phatlalatša. Ka se ke ile ka lebeletšana le
lenyatšo ka moka, madimabe le kgakanego, go fihla bokgoleng
bja go hlobolwa diaparo tša ka:
Ke ile ka
tšwelela ke hlobotše pele ga lešaba le legolo
kudu.
Na o ka akanya
ka kgakanego e kgolo go feta yeo?
Tlhago ya ka le
yona e ile ya kwa mohuta wo wa kgakanego.
Eupša
Moya wa ka o be o tsepame go Thato ya Tate.
Ke ile ka neela
teko ye e le pheko bakeng sa ditiro tše dintši tše
di gobogilego
- engaged ntle
le batting le eyelid pele Lehodimo le lefatše, .
- dipontšho
tšeo tša go ikgantšha tšeo di dirwago ka
boikemišetšo go swana le ditiro tše kgolo.
Ke ile ka botša
tate gore:
“Tate
yo Mokgethwa, amogela kgakanego ya-ka le madimabe a-ka e le go lefela
dibe tše dintši tšeo di dirilwego pepeneneng
phatlalatša, tšeo ka dinako tše dingwe e lego
mahlabisadihlong a magolo bakeng sa bana.
Lebalela
badiradibe ba gomme o ba fe seetša sa legodimo gore ba kgone
go lemoga go goboša ga sebe gomme ba boele tseleng ya bokwala
".
"Gomme ge
o nyaka go ekiša, na le wena ga o swanela go tšea
karolo tlaišegong ya mohuta wo, yeo ke e kgotleletšego
bakeng sa go hola bohle?"
Na ga le tsebe
gore dimpho tše dibotse kudu tšeo nka di neago meoya
yeo e rategago go nna,
ke difapano le
diteko tšeo di swanago le tšeo ke itemogetšego
tšona Bothong bja ka?
O no ba ngwana
tseleng ya Sefapano gomme ka fao o ikwa o fokola kudu. Ge o
dutše o gola gomme o lemoga kamoo go fo tlaišegago go
lego bohlokwa ka gona, gona kganyogo ya go dira bjalo e tla oketšega.
Ka lebaka le, .
- ithekga ka
nna gomme o khutše, e
-o tla hwetša
matla le lerato la tlaišego."
Ka morago ga go
phela nywaga e tshela goba e šupago tlaišegong ye, ke
ile ka mpefala gomme ka gapeletšega go dula malaong.
Gantši
kudu ke be ke idibala gomme molomo le mohlagare di be di tswalela ka
thata kudu moo ke bego ke sa kgone go tšea dijo.
Ge ke be ke
kgona go metša marothodi a sego kae a seela, gatee-tee ke ile
ka swanelwa ke go a bušetša morago, ke hlatša ka
mehla, e lego seo se bego se dutše se ntiragalela nakong ya
ditlaišego tša-ka tše šoro kudu.
Ka morago ga
matšatši a lesomeseswai a dihlare tše di sa
enywego dienywa, moipolelo o ile a bitšwa gore a ipobole. Ge
a etla gomme a nkhwetša ke le boemong bjo bja go tšhoga,
o ile a mpea ka tlase ga go kwa gomme a ntaela gore ke itokolle
boemong bjo bja go lapa mo go bolayago.
O
ile a dira leswao la sefapano gomme a nthuša go tloša
bolwetši bjo bja methapo.
Ge ke fodile, a
re, "Mpotše gore molato ke eng." Ke ile ka
homola ka selo se sengwe le se sengwe, eupša ke ile ka fo
mmotša gore:
Tate, se e
swanetše go ba e le selo sa diabolo."Ntle le go botšiša
gape, o ile a re go nna:
"O se ke
wa boifa, ga se motemona."
Gomme ge e le
yena, nna, ka leina la Modimo, ke tla mo raka go wena. "
Ka gona ke ile
ka hwetša tokologo ya go sepela ga matsogo le bokgoni bja go
bula molomo ka bolokologi.
Ka morago ga ge
moipolelo a sepetše, ke ile ka nagana ka seo se diregilego.
Ke phetha ka
gore seo se diregilego e bile mohlolo wo o diregilego ka bokgethwa
bja moperisita yo.
Ke ile ka
nagana gore:
"Ge nkabe
ke ile ka tšwela pele ka seemo se, bophelo bja ka bo be bo tla
fela ka nako ye kopana. Eupša mo ke tloga ke swaregile ka
bophelo bjo boswa."
Ke tla dula ke
leboga Modimo ka go bušetša bophelo bja ka bjo bobotse
ka bokgethwa bja modiredi wa gagwe.
Lega go le
bjalo, ga ke kgone go uta taba ya gore, boemong bja-ka, .
-Ke itokotše
go fihla lehung le gore, .
- ka ge ke
lokologile bjale, ke ile ka itshola gore ga se ka hlwa ke hwile.
Eupša
Jesu ga se a ka a ntumelela go hwa, ka gobane o be a nyaka go phetha
merero ya gagwe go nna.
Ka gona, ka
letšatši le tee, o ile a mpontšha
gore o be a nyaka gore ke be mohlaselwa bophelo ka moka.
Nako le nako e
be e nkgošetša boemong bja-ka bja kgale, eupša e
le feela ge ke be ke le noši.
Ka morago ga go
fola bophelo bja-ka bjo bobotse, ke ile ka boela kerekeng ka nako e
itšego e le gore ke phethe mediro ya-ka ya bodumedi.
Ge ke amogela
Jesu ka Selalelo se Sekgethwa, O ile a mpotša gore ke neng moo
ke swanetšego go neela nako go tlaišego.
Ka dinako tše
dingwe e be e bontšha nako yeo a bego a tla boa ka yona.
Ka ge
ditlaišego tša-ka di be di tsebišwa go nna e sa
le pele ke Jesu ka boyena, ke be ke sa dumele gore go be go nyakega
gore ke bolele ka tšona go moipolelo wa-ka.
Ka gobane, ge
ke nagana ka go kgona go tsebiša ditlaišego tša-ka
e sa le pele, .
Nkabe ke
fetogile moya wo o ikgantšhago kudu lefaseng, gaešita
le ge nkabe ke ile ka hlahlwa ke bokgethwa bja tate wa moya.
Le gona, ka
nako e telele, tlaišego ya-ka e ile ya fokotšwa, .
e sego go tšwa
go thušo ya batho, eupša go tšwa go Jesu yo a
dirilego tšohle.
Go ile gwa
direga gore ka morago ga go abelana le nna ka ditlaišego tša
gagwe, .
Jesu ga se a ka
a mpha bokgoni bja go utolla gape dikwi tša-ka ka noši.
Ka gona lapa
lešo le ile la swanelwa ke go bušetša moipolelo
morago.
Ka morago ga go
ntira gore ke hlaphogelwe, o ile a re go nna:
"Go tloga
bjale go ya pele, ge o etla kerekeng, goba pele ga selalelo, goba ka
morago ga tebogo ya gago, etla go nna ka confessional gomme ke tla go
fa tšhegofatšo gore o kgone go tšwa boemong bja
gago bja tlaišego ntle le gore ke swanelwe ke go ya go yona."
legae la gago ".
Mesong e
mengwe, ka morago ga Selalelo, Morena wa Rena o ile a ntira gore ke
kwešiše gore, .
- ka lona
letšatši le, ge ke tla ba boemong bja go robala marega
ka mo go feletšego, .
- o tla
ntaletša gore ke mo be le yena ka go tšea karolo
ditlaišegong tšeo banna ba bangwe ba ba kgopamego ba
bego ba mo dira ka tšona.
Ka go tseba
gore moipolelo wa ka o be a le nageng, ka re go Jesu:
"Jesu wa
ka yo mobotse, ."
ge o nyaka go
fetišetša dihlabi tša gago go nna, ba le botse
bja go ntsoša ka bowena, ka gobane ge lapa lešo le be
le nyaka gore moipolelo a mo nyake, o be a ka se hwetšagale ».
Morena ,
ka botse bja gagwe ka moka, o mpoditše
gore :
"Morwedi
wa ka, tshepo ya gago e swanetše go bewa ka botlalo go nna."
Eba le khutšo,
itshepa le go rola modiro gore se sengwe le se sengwe ka go wena se
khutše go nna. Se se tla dira gore moya wa gago o phadima
gomme wa boloka difišegelo tša gago ka moka di
iketlile.
Go goga moya wa
gago ka mahlasedi a ka a seetša, .
-Ke tla e tšea
gomme
-Ke tla mo
fetola ka botlalo go ba nna, ka dira bophelo bja gago Bophelo bja
ka."
Ka morago ga
Mantšu a ke be ke sa kgone go Mo ganetša gomme ka
itokolla go Thato ya Gagwe. Ke ile ka neela Selalelo se
Sekgethwa seo ke bego ke sa tšwa go itemogela sona bjalo ka ge
eka ke sa mafelelo.
Ka fao, pele ga
Sakramente ye e Hlogonolofetšego, ke ile ka re laelana la ka
la mafelelo go Jesu gomme ka tloga kerekeng. Go sa šetšwe
go rola modiro ga-ka, ke ile ka ikwa ke sa phuthologa ganyenyane ge
ke nagana ka seo se bego se tla ntiragalela.
Ka gona ke ile
ka lla gomme ka rapela gore Morena a mphe matla a mafsa a go
tsošološa ge nka idibala.
Letšatšing
leo ke ile ka makatšwa ke tlhaselo yeo e ilego ya nweletša
boemong bjo bja go hwa.
E bile tlaišego
e babago kudu, e mpsha le e boima kudu go nna. E be e le e mpe
kudu le e boima kudu yeo ke kilego ka e tlaišega go fihla ga
bjale.
Ka go tsena
boemong bjo bja go tlaišega mo go feteletšego, ke ile
ka itokolla go dira thato ya Modimo gomme ka ikemišetša
go hwa.
Ka go bona
boemo bja-ka, lapa lešo le ile la romela moruti, yo a fapanego
le moipolelo wa-ka yo a tlwaelegilego yo a bego a se gona.
Moruti yo, ke
re ka baka la botho, yo a ka bago a be a nyaka go nthuša, o
ile a gana go tla ka ntlong.
Ka fao,
matšatši a lesome, ke be ke le boemong bjo bja go
tšhoga mo go hwago, eupša ke sa hwe.
Mafelelong, ka
letšatši la lesometee, moipolelo yo ke bego ke e-na le
yena bakeng sa selalelo sa pele o ile a tla. O ile a nkgodiša
go etša ge moipolelo wa-ka yo mongwe a dirile.
Go tloga ka
nako yeo go ya pele ke ile ka akaretšwa ntweng e telele le
baperisita ba mmalwa. Ba re ke fake seemo sa ka gore ke bonagale
bjalo ka mokgethwa.
Ba bangwe ba
ile ba re ke swanelwa ke go bethwa ka dithupa le dikotlo e le gore ke
se ke ka wela morago boemong bjo bjo bo nyamišago gape.
Ba bangwe ba re
ke tsentšwe ke diabolo.
Le gona ba ile
ba bolela dilo tše dingwe ka nna tšeo go lego kaone
gore ke se ke ka di boeletša.
Ke be ke sa
tsebe gore ke dire eng.
Lapa lešo
le be le dumela gore e be e le mošomo wa lona go fokotša
tlaišego ya-ka gomme le be le nyaka baperisita bao ba bego ba
tla tla. Modimo o tseba gore ba ile ba tlaišega
gakaakang.
Ke be ke sa
kgone go e tšea gape.
Mma wa-ka wa
modiidi, ka mo go kgethegilego, o ile a lla dinoka tša
megokgo. Ge e le nna, ke ile ka dula ke iketlile.
A Modimo a
lebalele bohle bao ba ntidilego tlaišego ye. Ke rata gore
Morena a lefele ka makga a lekgolo bohle bao ba ilego ba tlaišega
le nna, kudukudu mma.
O ka akanya
kamoo go ikokobeletša ga-ka go baperisita ba go bego go le
bohloko ka gona, ka gobane ke be ke tloga ke nyaka moperisita gore a
ntsoše.
Modimo o a
tseba gore ke rapetse Jesu ga kae, .
go lla kudu go
lokollwa poifong ye e bohloko.
Gomme ke gakae
ke ilego ka mo ganetša ge a be a nkgopela gape gore ke be
mohlaselwa, go abelana ditlaišego tša gagwe tše
thata kudu!
Ka dinako tše
dingwe ke be ke ganetša ka bošoro.
Ke ile ka re go
Jesu wa ka yo a lokilego:
"Morena,
ke tla amogela go ba mohlaselwa, ge fela o ntshepiša gore o
tla ntsoša ntle le go tsena ditaba gare ga moperisita."
Go sego bjalo,
ga ke nyake go ikokobeletša joko ye e boima. "Le nna ke
ile ka ganetša ka tsela ye matšatši a mararo."
Matšatšing
ao a mararo ao ke ilego ka ganetša Modimo.
Ka mo gopotša
kholofetšo ya gagwe, ka re ka megokgo:
"Morena,
ga o phethe tshepišo ya gago go nna. O mpoditše gore
dilo ka moka di tla direga feela
magareng ga nna le wena."
Bjale o nyaka
gore motho wa boraro a ntsoše gomme mafelelong a nkgapeletša
go mo utollela seo se diregago magareng ga nna le wena.
Ga se wa ka wa
lemoga
-ditlakala tše
di makatšago e
- dikotlo tšeo
lapa lešo le swanetšego go di kgotlelela diatleng tša
baperisita bao ba sa dumelego go tšona?
Gomme o re ga
se maleba gore ke kgone go itsoša? Re be re sa kgone go
phema mathata a gomme ra dula re le khutšong.
Nka thabela go
tšea tlaišego ya gago godimo ga ka gantši ka moo
o ratago ka gona, gomme o ka thaba ka gobane o be o tla ntsoša
neng le neng ge o nyaka. Gomme ka go realo o be o ka se sa
kgotsofale ka nna go amogeleng ga ka Thato ya gago ».
Se sengwe le se
sengwe seo ke bego ke se bolela se be se se na mohola.
Jesu o ile a
homola gomme a itira eka ga a ntheeletše.
Go be go
bonagala eka o be a sa nyake go mpha seo ke bego ke nagana gore se
lokile le se sekgethwa.
Go e na le
moo, o ile a re go nna: " Ngwana
wa ka ga a boife. Ke nna yo a neago bošego le
mosegare. Bjale ke nako ya bošego,
eupša go se go ye kae nako ya seetša e tla fihla."
Tseba
gore ke mokgwa wa ka go bonagatša mediro ya ka ka baperisita.
Ke ile ka ba
nea matla a go tseba, a ahlola le go kgothaletša moya go dira
dilo ka ntle le go gakanega, go ya ka tekanyetšo ya Lefitiko.
Baperisita ba
ka le bona ba na le maatla a go emiša goba go hlokomologa seo,
go ya ka go ela hloko ga bona, se sa kgotsofatšego tekanyetšo
ya Kutollo ”.
Ga
go nyakege gore re bolele gore ka morago ga Mantšu
a a Jesu
ke ile ka homola, ka maikemišetšo a go
ikokobeletša Thato
ya gagwe yeo e hlalošitšwego gabotse.
Eupša
nka kgona go homola
- morago ga go
gapeletšega go obamela mengwaga ye mene
- mola ke be ke
lebane le dilo tše dintši tše di makatšago
le tšeo di ganetšanago? Ka ge ke laetšwe,
ke tla bolela tše di latelago:
Ka mohlala, ba
ile ba ntumelela go dula ke sa šikinyege e bile ke tšhogile
matšatši a fetago a lesomeseswai a latelanago: e be e
tloga e le lehu leo le sa hwego, .
-ka gobane ke
be ke sa šišinyege ka kgopolo e nngwe le e nngwe ya
lentšu e
-gore ke be ke
sa kgone go tšea lerothi le tee la meetse goba go kgotsofatša
dinyakwa tša ka tša tlhago.
Ka boripana, ke
be ke swana le mosadi yo a hwilego (ge ke sa phela), ke be ke le
kgaugelo ya baperisita bao, .
ka
boomo le go nkwera, .
e
ile ya ntira gore ke tšwele pele ke phela boemong bja lehu.
Modimo o tseba
feela seo ke ilego ka itemogela sona nywageng yeo e mene ya go
bolaelwa tumelo ga kgonthe.
Ge moperisita a
feleletša a tšea sephetho sa go ntsoša, o be a
se na le maitshwaro a go re, "E-ba le kgotlelelo gomme o dire
seo Modimo a se letetšego go wena."
Go e na le moo,
ka dikgobošo tše šoro tše bjalo ka tšeo
di newago batho ba go senya goba bao ba sa kwego, o ile a bolela dilo
tše bjalo ka:
"Kgopolo
ya ka yeo e nagannwego gabotse ke gore o diriša ditalente tša
gago gampe kudu."
Luisa ka go
rata o khunamela ditlaišego le go latola mo go tšwago
go baperisita.
Nakong ya leuba
la kholera, Jesu o ile a dira gore karolo ya gagwe e le mohlaselwa
phatlalatša.
Ao! ke
bile yo kgopo gakaakang le kamoo ke sa dutšego ke le gona, ka
ge ke sa dutše ke ekwa ditatofatšo di phela ka go nna
tša gore ke fo ba moya wa go se kwe!
Ke nagana gore
lebaka le le tseneletšego la maikwelo a-ka ke gore dikgopolo
tša-ka le ditiro tša-ka di fapane kudu le tša
Jesu yo botho wa-ka.
Bophelo bja
gagwe ka moka e be e le leswao la go ganetša maemong ka moka.
Lega
go le bjalo, le ka mohla ga se a ka a ba le sekgopi le se senyenyane.
Ga se a ke a
tshwenywa gomme, ka go iketla mo gogolo, .
o ile a
kgotlelela go gobošwa ka morago ga go gobošwa le go
gobošwa ka morago ga go gobošwa.
Ke hlabja ke
dihlong go e bolela, ke lla kudu
Gantši
ke be ke ngongorega go Jesu wa ka yo bose - go fihla bokgoleng bja go
Mo ganetša -, .
gore ke se
kgone go feta tlaišego e bjalo e šoro goba
gore ga ke
latofatšwe ka go hloka toka ka go ba yo a sa kwego le yo a
nago le boikgopolelo.
Ao! Morena
o nkgopile gakaakang, ke kgopo go swana le nna. Ka go ganetša
ga-ka, o ile a itira eka ga a na kgahlego go nna gomme a se bolele
selo.
O be a tla be a
se gona, eupša ka nako e kopana feela. Ke moka a tšwelela
gape gomme a nkhwetša ke le lešopeng leo le bakilwego
ke go se be gona ga gagwe.
Ke moka o ile a
ntahlela morago tlaišegong ya go hwa yeo yena ka noši a
ilego a mphile yona ka go lebanya.
Ka nako e
nngwe, ge moipolelo a be a e-tla go ntsoša, o ile a re go nna
ka bogale:
"Ga ke
nyake gore o boele boemong bjo."
Ka motsotswana,
ke ile ka boela ka hlaphogelwa gomme ka re go yena:
"Tate, ga
go matleng a ka go wa goba go se wele boemong bjo bja go lapa."
Ke nnete gore
ke capricious, ga ke kwe ebile ke lokile lefeela.
Eupša ke
bolela therešo ge ke re bohloko bja go se kgone go go kwa bo
nkweša bohloko kudu.
Ke nagana,
tate, gore ke tlaišwa ke tlaišego ye.
-ka gobane ke
hloka bokwala bja go kwa, .
-e lego lehlwa
le le phadimago la Jesu wa ka le
-ka ntle le
yona nka se tsoge ke amogetšwe ka lethabo ke yena. Ke na
le dilo tše dintši tšeo ke di itsholago.
Gomme ke ikwa
ke sa phuthologa kudu ge ke ipona ke fapane kudu le yena.
Ke
mohola ofe wo o ka o dirago moyeng wo o sa kwego? "
Mantšu a
a boikokobetšo a be a e-tšwa pelong ya-ka, ao a bego a
betha ka lerato la go rata Jesu yo ke rategago kudu.
Ke moka
moipolelo o ile a ntlogela
-ka lentšu
la kgothatšo e
-ka lethabo le
legolo go se nene go feta ketelo ya go feta.
Go sa šetšwe
kgothatšo ye, ke ile ka dira phetho ke sa rate
- gore ge
Morena a be a sa nyake go nkgonthišetša gore nka
lokollwa boemong bja go ba lefsika ntle le go tsena ditaba gare ga
moperisita, le
-ge a be a
nyaka gore ke amogele diteko le ditlaišego bjalo ka tefo ya
dibe tše
dintši tšeo di dirwago ka go se kgaotše ke
bontši bja batho, ke moka ke tla mo ganetša gomme ka mo
ganetša gore a hwetše seo ke se nyakago.
Ka nako yeo,
Modimo o be a oketša leuba la kholera letšatši
le letšatši go fihla bokgoleng bjoo badudi ba rena ba
bego ba tšhogile.
Ka letšatši
le lengwe ke ile ka rapela Jehofa go feta le ge e le neng pele gore a
fediše leuba le,
seenywa
sa bogale bja gagwe bjo bo lokilego le bjo
bo sa thibelegego
ge
ba lebane le ditlhaselo tše di sa balegego tšeo di
dirilwego ke batho ba
kgopo. Bjalo ka ge ke be ke rapela,
.
Jesu o ile a
iponagatša go nna gomme a mpotša gore :
.
"Go lokile
kudu, ka ge o ithaopa o ineela bjalo ka mohlaselwa wa tefo."
- go tlaišega
mmeleng le moyeng
- ya tlaišego
e šoro le e bohloko, ke tla go fa seo o se nyakago ".
Ka morago ga
moo ke ile ka mmotša gore:
"Morena,
ge dilo di ka direga magareng ga ka le wena, .
Ke ikemišeditše
go amogela selo le ge e le sefe seo o se gapeletšago go nna.
Go sego bjalo
nka se kgone.
Le a tseba gore
baruti ba nagana eng le gore ba itshwara bjang go nna ".
Jesu o ile a
araba ka boleta kudu gore : .
"Morwedi
wa ka, ge nkabe ke ile ka naganišiša seo motho a bego a
tla se dira ka Botho bja ka, nkabe ke se ka ka ka phethagatša
Topollo ya botho."
Pakane ya ka e
be e le phološo ya bona ya ka mo go sa felego.
Lerato le
legolo le ile la nja gomme la dira gore ke gafa se sengwe le se
sengwe bakeng sa bona. Bakeng sa phološo ya ka mo go sa
felego ya dibopiwa, .
Ke
neetše Tate wa ka wa ka mo go sa Felego diteko le ditlaišego
tšeo di tšweleditšwego go nna
ka go hloka toka
go tšwa
dikgopolong le ditirong tša batho.
Tseba gore, go
ekiša seo ke se dirilego nywageng ya-ka e masometharo-tharo ya
bophelo bja ka lefaseng, .
-o swanetše
go ikokobeletša mešomo ya ka, go gana ga ka, ditlaišego
tša ka le lehu la ka.
-Gomme o
swanetše go itemogela tšona ka tsela yeo di bego di
kwewa ka yona ke nna. Ka fao ke kgopela gore le ekiše
Bophelo bjaka ge le nyaka.
Go sego bjalo,
go ekiša ka mo o ratago ka gona ga se mo go kgahlišago
e bile go ka se tsoge go bile mo go kgahlišago.
Tiro e botse
kudu le e thabišago kudu go nna ke
-tiro yeo e
dirwago ka ntle le mabaka ke moya
-yo a
ikokobeletšago ka ntle le thato ya gagwe, eupša e le
feela ka thato ya ka.
"Gore ke
kgone go hwetša ka go wena kamogelo yeo e nkgahlago kudu, dira
tiro ya bogale."
- go dira gore
thato ya gago e hwe ka botlalo e
-go dumelela ya
ka fela e phela ka go wena.
Ga bjale, ke
nyaka gore o be mohlaselwa
ya lerato, .
go
lokiša e
go nanya
bakeng sa batho
bao ba go ganetšago gomme ba tšwela pele ba go tlaiša.
Gopolang gore
batho ba ke bana ba ka le gore ba lopolotšwe ke Madi a ka. Ge
o phela ka Lerato ka nnete, o tla ikokobeletša gomme wa neela
se sengwe le se sengwe bakeng sa phološo ya bona ".
Mantšiboeng
ao ao, ke ile ka bušetšwa morago
-go tšwa
boemong bjo bja tlaišego bjo a ilego a boledišana le
bjona e
-yeo ke ilego
ka dula go yona matšatši a mararo, ntle le go
tsošološwa.
Ge ke boa go
nna, .
- ga go sa na
motho yo a bego a bolela ka kholera
-ntle le batho
ba bangwe bao ba bego ba itshwara ka tsela ya bohlanya le bao ba
ilego ba swanelwa ke go lefa seabe sa bona go fihla lehung.
Bontši
bja badudi ba ile ba šišinywa ke leuba le la Modimo.
Ge moipolelo a
etla go ntsoša, o ile a re ka metlae:
“Mehleng
ye re bile le moromiwa yo mogolo, yo a ilego a bolela gabotse kudu.
Re bone maotong
a rena batho bao go fihla ka nako yeo ba ilego ba ganetša
maikutlo afe goba afe a bodumedi le bao, bophelong bja bona ka moka,
ba sa kago ba itlhamela go feta kereke. Ka pitšo ya
moreri yo yo a kgahlišago kudu, ba ile ba ineela mogau gomme
ba tšweletša dienywa tša bophelo bjo bo sa
felego ».
Ke ile ka
mmotšiša gore moromiwa yo o dirile boboledi kae. A
araba ka gore:
«Eseng
feela ka dikerekeng, empa ka dikwere, ka didikadikwe, i
mabenkele le
dintlo.
Lentšu
la gagwe le maatla le ile la fihla mafelong ka moka ka tlotšo
ya mogau yeo e ilego ya lebiša go gontši go
tshokolong. Gomme na o nyaka go tseba leina la gagwe?
E na le leina
le lebotse. E bitšwa D. Coletto (go šupa kholera),
leuba la Modimo ".
Go sa le bjalo
Morena o be a ntokišeletša mortification ye nngwe. E
ile ya ntlhaba ka morago ga ge leuba la kholera le fedile.
Mortification
e be e na le diphetogo tša ka pela tša baipolelo.
Seo ke bego ke
e-na le sona ka nako yeo e be e le setho sa mokgatlo wa bodumedi
gomme ke be ke bileditšwe bophelong bjo bo hlaphogetšwego
ke baokamedi ba gagwe.
Ke be ke
kgotsofetše ka yena ka gobane e be e le yena a nnoši yo
a bego a sa ntira gore ke tlaiše. Meferefere ka moka yeo
ke boletšego ka yona ka mo godimo e ile ya bakwa go nna ke
baperisita ba bangwe ge moipolelo yo a be a le nageng.
Diketelo tša
gagwe di be di le lekatana ka baka la kholera.
Gomme ke ile ka
tlaišega kudu ka baka la go se be gona ga gagwe, ka gobane ka
go rata go feta ba bangwe o ile a dumela go ntsoša.
Ka manyami
kudu, ke ile ka retologela go Morena wa Rena gomme ka mmontšha
tlaišego ya ka.
Ka bonolo bja
gagwe bjo bo tlwaelegilego, Jesu o ile a mpotša
gore:
"Morwa wa
ka, o se ke wa nyama ka taba ena."
Ke nna Morena
wa dipelo gomme nka di retološa goba ka di sotha ka mo ke
ratago. Ge e ba moipolelo wa gago a go diretše botse, e
be e le motseta wa ka feela, .
yo
a ilego a amogela se sengwe le se sengwe go nna gomme a go nea ka mo
ke dirilego phetho ka gona.
Ke tla dira se
se swanago le ba bangwe bao ba ipolelago gomme ke tla ba fa
dikgaugelo go phethagatša mošomo wa bona. Ka gona
ke’ng seo o swanetšego go se boifa?
"Ngwana wa
ka, ."
ke ga kae ke
swanetšego go e boeletša go wena ge feela o phegelela
- lebelela ka
go le letshadi le ka go le letona, .
-go bea mahlo
ka nako ye nngwe go se, ka nako ye nngwe go seo, .
Na o ka se
kgone go dula o le tseleng ya go ya legodimong e le ka kgonthe?
Ge o sa no bea
mahlo a gago go nna, .
- o tla dula o
tlola, .
- khuetšo
ya mogau wa ka e ka se feletše go wena.
Ke ka baka leo
ke nyakago
-gore o dule o
sa kgomege o mokgethwa go dilo tšeo di go dikologilego, e
-gore o dula o
ikemišeditše go dira se sengwe le se sengwe seo ke se
nyakago go wena. Go sego bjalo o ka no se kgethwa go feta ba
bangwe ka tema ya mohlaselwa."
Ge ke nagana ka
Mantšu a ao a filwego ka go lebanya ke Jesu, pelo ya ka e
hlagoletše matla a mantši kudu.
- gore ga ke sa
lemoga go se be gona ga moipolelo wa ka, .
-le ge e ka
dira moya wa ka botse.
Ka morago ga
moo, Modimo o ile a ntutueletša go ikokobeletša
tlhokomelo ya moperisita yo a ilego a ipobola go nna ge ke be ke sa
le ngwanenyana yo monyenyane. Ga se nke ka itshola ka kgetho ye.
Ge e le
gabotse, gantši ke ile ka goeletša go Modimo gore:
"A o
šegofatšwe ka mehla, Morena."
O ile wa
ntlhakantšha ge o be o diriša seo se bego se bonagala
se le kotsi moyeng wa ka le go letagong la gago le legolo, o ile wa
fetoša boemo bjo gore e be mehola go nna.
A go be bjalo
ka mehla, oh Modimo wa ka! "
Le ge pelo
ya-ka e be e dutše e tswaletšwe go moipolelo wa-ka yo
mongwe, .
Ke ile ka e
bulela modiredi yo wa Modimo yo a šišintšwego ke
Jesu gomme a amogelwa ke nna.
Go sa šetšwe
kgateletšo ya gagwe le go phegelela ga gagwe, pelo ya-ka e ile
ya dula e tswaletšwe go moipolelo yo mongwe.
Ka baka leo, ke
be ke sa kgone go itokolla ka gare. O ile a leka ka ditsela ka
moka go ntira gore ke bolele.
Eupša
yona kgopolo ya go swanelwa ke go botša motho yo mongwe seo se
bego se direga magareng ga ka le Jesu e ile ya tšweletša
dihlong tše dintši kudu le go hloya go nna.
Go be go le
bjalo ka ge eka ke swanetše go ipolela sebe se se šiišago
kudu, seo, ke leboga Modimo, .
-Ga ke tsebe
gore ke itlamile e
- yeo ke se
nago tshekamelo ya yona.
Lega go le
bjalo, go moipolelo yo, le ka makga a mmalwa, .
Ke ile ka dira
gore moya wa-ka o tsebje go fihla bokgoleng bjo bonyenyane kudu,
gaešita le ge ke ile ka e dira ntle le taelo le ge e le efe.
Ge ba be ba ka
mpotšiša gore ke ka baka la’ng ke sa nyake gore
moipolelo yo mongwe a ntsoše, karabo ya-ka e be e tla ba gore
ke be ke sa ikwe ke kgona go ba hlalosetša seo se bego se
ntiragalela.
E be e se
molato wa gagwe
Ka gobane o be
a le botse e bile a bohlale e bile o be a tla ntheetša ka go
se fele pelo.
O be a tla
hlokomela moya wa ka kudu ge nkabe ke mmoditše seo se bego se
direga magareng ga ka le Jesu.
Lega go le
bjalo, o ile a kgonthišetša gore ke dula ke le
ditseleng tša bokwala.
Ge e le nna, ke
ile ka kwa matla-kgogedi a magolo moyeng wa-ka, .
- yeo nkabego
ke ratile go imologa go yona
- go itlhalosa
go motho yo mongwe, ka kganyogo ya go tseba kgopolo ya gagwe.
Lega go le
bjalo, ke a boeletša, go be go sa kgonege gore ke dire se.
Ke dumela gore
lebaka leo ka lona moipolelo wa-ka wa pele a ilego a palelwa ke go
ntira gore ke bolele e be e fo ba botho bja Modimo.
Ke swanetše
go oketša ka gore moipolelo wa-ka yo mofsa o be a e-na le
talente e kgethegilego ya go tsenelela ka gare ga-ka.
Ka yena, ka go
nanya, ke ile ka ba le sebete.
Ke ile ka ikwa
ka gare ga-ka ke e-na le thato le go se fele pelo ga go
itlhalosa. Ganyenyane-ganyenyane, ke ile ka mo bulela moya
wa-ka.
Ke ile ka e
dumelela e bala ka go nna bjalo ka ka pukung, letlakala ka letlakala,
lentšu le tee ka lentšu, go akaretša le
dikgaugelo tše di kgethegilego tšeo Morena a mphilego
tšona.
Go be go le
bjalo ka ge eka Jesu wa ka yo botse o ile a tšea bothata bja
go nkgopotša se sengwe le se sengwe seo a bego a šetše
a mpoditše sona le se sengwe le se sengwe seo se ilego sa
ntiragalela.
Ka dinako tše
dingwe ge ke be ke ikwa ke sa rate go mo utollela selo se itšego,
o be a nkgalema kudu gaešita le go tšhošetša
ka gore o tla ntlogela.
Nka bolela se
se swanago ka moipolelo yo mongwe, yo a bego a dula a mpotšiša
selo se sengwe gomme ka morago a mpotšiša se sengwe. Ka
dinako tše dingwe o be a mpotšiša gore ke eng
seo se bakago go lapa ga-ka le gore ditla-morago e be e le dife.
Ka dinako tše
dingwe ge a be a bona manganga a-ka, .
- o ile a
ntaela ka lebitso la ho mamela ho mo araba; Le
- beha pele ga
ka poifo ya boikgopolelo bjo bogolo bja diabolo. Ke moka a
oketša ka gore:
"Ge moya o
kwa, re bolokegile e bile re na le khutšo, ka gobane Morena ga
se a dumelela modiredi wa gagwe;
yo a nyakago go
dira ka nepagalo go tsomeng therešo, goba ka phošo ».
Tabeng ye,
gantši go ile gwa bonagala go nna gore bobedi, Jesu le
moipolelo, .
- o be a tseba
ka moka ka taba yeo, ke ka baka la’ng, .
-pele Jesu a
mpea tlaišegong le ge e le efe, .
-Ke lemogile
gore moipolelo o be a tseba nnete.
Ka ipotša
gore: "Go kaone go mmotša se sengwe le se sengwe ka nako
e tee go e na le go homola, ka gobane o šetše a tseba
se sengwe le se sengwe. Gomme ge nka homola, ke mang yo a tsebago ge
e ba a ka se swanelwe ke go fetoša tsela ya gagwe ya go dira
dilo ka morago."
Tše ka
moka ga se tša direga ka baipolelo ba-ka ba nywaga e fetilego,
bao e sego feela gore ga se ba ke ba mpotšiša goba ba
leka go nyaka therešo mabapi le go tšhošwa ga-ka
ka leswika, o bolela gore:
mohlala
ge e ba e be e e-tšwa go Modimo goba e e-tšwa
go batemona, .
goba ge e ba e
be e bakilwe ke malwetši a mmele.
Ka boripana, ga
se ba kgopela selo ebile ga se ba bolela selo.
Le ge go le
bjalo, ke be ke fagahletše kudu go tseba ge e ba ke be ke
tlwaela Thato ya Modimo goba go se bjalo ge ke rwele sefapano seo A
nthomilego sona. Ke ile ka tlaišega kudu ge ke be ke sa
kgone go hwetša kgotlelelo ya go e apara.
Go e na le moo,
ge moipolelo wa bobedi a be a tseba gore Morena o ipontšha go
nna gomme a mpotšiša ge e ba ke nyaka go bapala karolo
ya mohlaselwa, o ile a mpotša gore ke swanetše go re go
Jesu:
"Morena,
nka se kgone ebile ga se ka swanela go amogela tlaišego
yeo o nyakago go mpea go
yona, go fihlela ke hwetša tumelelo ya moipolelo wa ka."
Ge o nyaka gore
ke be mohlaselwa, eya go yena pele gomme o kgopele tumelelo ya gagwe
gore a se ke a nkgopiša."
Mesong e
mengwe, ka morago ga selalelo, Jesu yo botho wa ka o ile a re go nna:
Morwedi wa ka,
bokgopo bja batho ke bjo bontši kudu mo e lego gore tekatekano
magareng ga Lerato la ka le Toka ya ka e a nyamišwa.
Go ata ga matla
a bobe go nkgapeletša go lwa ntwa e šoro godimo ga
batho yeo ka yona ke tlago go tliša tshenyo yeo e sa kago ya
bonwa ya nama ya motho ".
Ke moka, ka
megokgo, o ile a oketša ka gore:
"Oo! Ee!
Ke ba file ditopo."
go ba mafelo a
makgethwa ao ke bego ke ikemišeditše go thaba go
ona. Go e na le moo, ba ile ba di fetoša ditanka tša
septic tše di bodilego.
Monkgo wa bona
o matla kudu moo ke ilego ka gapeletšega go tloga go bona.
Tše ke
ditebogo tšeo ke di amogelago, ngwanaka.
-ka Lerato le
legolo le
- bohloko bo
boholo bo ileng ba utloa bohloko bakeng sa bona.
Ke mang yo
mongwe ge e se nna
- ba
šegofaditše kudu le
-Naa ba
diegišitše kotlo ya bona ya toka kudu? Ga go na
motho yo a bego a swana le nna!
Gomme sebaki sa
go kgopamišwa ga bona mo gogolo ke eng? Ga se selo se
sengwe, morwedi wa ka, ge e se dithoto tše di feteletšego
tšeo ke ba filego tšona. Bjale ke tla ba ruta
kamoo ba ka boelago mošomong wa bona ka dikotlo tše
šoro kudu. "
Ka baka la
mantšu a Jesu, pelo ya-ka e ile ya tlala ka go baba ge ke
nagana gore Modimo yo botse gakaakaa e be e tla
ba.
e
be e ka kwerwa gape ke go se leboge ga batho.
Gomme ke mang
yo a bego a ka ba a bolela gore tlaišego ya ka e be e le eng
ge ke be ke nagana ka bao ba bego ba tla otlwa ke leuba la ntwa.
Go bona ke ile
ka kwa kganyogo e kgolo ya go tlaišega go e na le go ba bona
ba gafetšwe dikotlong tše tše di šiišago.
Gomme ka mmotša
gore:
"Wena
monyadi yo mokgethwa, ba babalele kotlo ye ya go loka ga gago. Ge e
ba molato wa bona e le o mogolo go swana le ge o bolela;
go sa na le
lewatle le legolo la Madi a gago leo o ka ba nweletšago go
lona. Ka tsela ye ba tla kgona go tšwa ba hlwekišitšwe
gomme toka ya gago e tla kgotsofala.
Gomme ke go
botša go ya go ile, .
-ge o sa kgone
go hwetša lefelo leo o le ratago, .
- tla go nna ge
o nyaka.
Ke go neela
pelo ya ka gore le hwetše khutšo le lethabo go yona.
"Le ge
pelo ya ka e le lešaka la dibe le diphošo, .
ka
thušo ya mogau wa gago o atlegago
gakaakaa, .
Ke
ikemišeditše go e hlwekiša le go e dira
kamoo le ratago ka gona.
Ao! Molemo
wa ka, homotšwa!
Gomme ge go
nyakega le go hola, ke go neela sehlabelo sa bophelo bja ka.
Ke tla dira
bjalo ka lethabo ge nka kgona go bona Seswantšho sa gago se
tšwelela leuba le le šoro."
Ge a
nkgaola, Jesu o ile a mpotša gore:
"Ngwana yo
a rategago, ."
-ge o ithaopela
go tlaišega, .
-e sego ka
dinako tše dingwe bjalo ka nakong e fetilego, eupša ka
go se kgaotše, ka nnete ke tla phološa banna.
Na o a tseba
gore ke tla e dira bjang?
Ke tla go bea
magareng ga tše pedi, magareng ga toka ya ka le molato wa
batho. Ge ke nyaka go diriša toko ya ka ka go ba romela
dikotlo, ka go hwetša o le gare;
- o tla kgahlwa
ke, .
-eupša
ba tla phološwa.
Ge o
ikemišeditše go ineela ka mokgwa wo, ke ikemišeditše
go phološa banna bao.
Go sego bjalo,
ga ke sa kgona go homotšwa, e bile nka se sa kgona go ithibela
".
Ka morago ga
Mantšu a, ke ile ka nyamišwa e bile ke gakanegile ka mo
go feletšego. Tlhago ya ka e ile ya šikinyega
gomme ka šikinyega.
Eupša ka
go bona gore Jesu o be a letetše ee goba aowa, ke re, ke
ikgapeletša go bolela:
"Oo
Molekane wa ka wa Kgethwa, ke ikemišeditše go dira
sehlabelo sefe goba sefe seo o se nyakago, eupša ge ke
lebelela maitemogelo a ka a nakong ye e fetilego,
-kamoo o ka
itshwarago ka gona le moipolelo yo, .
-ge a etla nako
le nako, naa o kgopela gore a se ke a mpha go tlaišega ntle le
go thoma ka go ba le tumelelo ya gagwe?
Ge e ba go e na
le moo, .
o
nyaka gore ke fete ditlaišego tše ntle le tumelelo ya
gagwe, ke loketše,
.
ka
ge tsogo ya ka e ka se ithekge ka yena, eupša e tla ithekga ka
wena feela, Modimo
Yogodimodimo."
Ke
moka Jesu , Molekane wa ka, yo a
bego a tseba go gafa se sengwe le se sengwe ka baka la go kwa, o
ile a mpotša gore :
"A go se
tsoge go diregile gore ke dire kgahlanong le mosadi wa ka Madi. Eya
go moipolelo wa gago o kgopele tumelelo ya gagwe."
Ge a nyaka go
go theeletša, mmotše ka botlalo seo ke go boditšego
sona, mmotše gore tše ka moka di ka se be di nnoši
- bakeng sa
molemo wa dibopiwa tse phelang sebeng, .
-eupša
ka baka la bao ba tlago ka morago.
Mohola wa gago
o mogolo o kotsing
gore o feta
ditlaišegong tše tše di sa šitišwego
le tšeo di nyakilego di hwa. Ka gobane nakong ye e tlago
bolela gore o laleditšwe go ba - ka go kwa - ke tla go
hlwekiša ka tsela ye e itšego
a moya wa gago
o swanelwe ke lenyalo la gago la sephiri go nna.
'Ka morago ga
moo, .
Ke
tla beakanya phetogo ya gago ya mafelelo go nna gore bobedi bja rena
re kgone go ba batee.
Go swana le
dikerese tše pedi tšeo di qhibidišitšwego
ke mollo o tee di kopana gomme tša fetoga mmele o tee.
Ka go rialo re
kopane, re tla ba
-
ya kgopolo e swanago, .
-
lerato le le tšoanang, le
-ya
mošomo wa go lokiša ka bowona.
Ke tla go
fetola go nna gomme nna go go fetola
- e le gore le
bapolwe ka nna,
-le nna le
-bakeng sa ka.
Na o ka se
thabele go bolela gore:
Ge moipolelo a
etla, ke ile ka boeletša dilo ka moka tšeo Jesu a bego
a mpoditše tšona.
Le gona ke ile
ka mmotša gore ke nyaka go tlaišega ka ntle le mellwane
ya nako. Le ge go le bjalo
go be go
bonagala go nna, gomme ke be ke tloga ke kgodišegile, .
gore tlaišego
ye e be e ka se fete matšatši a masomenne. Eupša,
ge ke ngwala se, .
Ke phetše
mengwaga ye lesomepedi ke le boemong bja go tlaišega mo go
tšwelago pele. Ga ke tsebe gore e tla tšea nako e
kaakang.
A Modimo a
šegofatšwe ka mehla le kahlolo ya gagwe yeo e sa
kwešišegego.
Ke sa swanetše
go bolela
-gore ge nkabe
ke kwešišitše
-gore ke be ke
tla swanelwa ke go fetša nako ya ka ke sa kgaotše
malaong, .
mohlomongwe
nkabe ke se ka ikokobeletša gabonolo karolo ya mohlaselwa wa
ka mo go sa felego.
Tlhago ya-ka e
be e tla tšhoga. Ke be nka se kgone go kgoboketša
sebete se se lekanego sa go ikadima boikgafo bjo bjalo.
Nka bolela se
se swanago ka moipolelo wa-ka:
- ge nkabe a
tsebile sehlabelo seo a bego a tla swanelwa ke go se dira mesong e
mengwe le e mengwe gore a ntsoše, .
- a ka ba a se
a dumela go ntumelela go dula boemong bjo nako ye telele gakaakaa.
Nka
go kgonthišetša gore ke be ke dutše ke le morati
wa tlaišego ye e bose. Ke be ke dutše ke rola
modiro kudu ge ke be ke tlaišega ka mo go sa kgaotšego
go feta ge ke be ke se na
yona.
Ge e le
gabotse, ge ke be ke thoma go phela boemong bjo bja mohlaselwa wa go
se fele, ke be ke sa tsebe kamoo nka lemogago bohlokwa bja sefapano.
Moipolelo wa
ka, yo ke bego ke mo tsebišitše seo Jesu wa ka yo botho
kudu a bego a nyaka go nna, o ile a mpotša.
"Ge e le
gore se sengwe le se sengwe seo o mpoditšego sona e le Thato
ya Modimo ka nnete, o ka amogela tšhegofatšo ya ka."
Therešo
e bolelwe, ke tla kgona go dira sehlabelo sa go go tsoša
mesong e mengwe le e mengwe.
Ge nka
itemogela mathata tlhagong ya ka, ke tla a fenya ka mogau wa Modimo."
Ge ke be ke
nagana ka dibopiwa tšeo di bego di tla phološwa leuba
le le šiišago la ntwa, moya wa-ka o ile wa thaba. Lega
go le bjalo, tlhago ya-ka e be e thoma go šikinyega.
Gomme ke ile ka
fetša matšatši a sego kae ke nyamile kudu. Ke
ile ka išwa kerekeng. Ka morago ga go amogela Jesu pelong
ya ka, ka re go yena:
«Jesu wa
bose, o lebelela lewatle le le tlaišwago leo moya wa ka o
nweletšego go lona. Go e na le go
-eba ka
khutsitseng le khotso
-go leboga
mabone ao a filwego moipolelo wa ka,
Yo a ntumetšego
go dira ka go kwa seo o se letetšego go nna, mo ke gateetee ke
tshwenyegile e bile ke gakanegile.
ke nna
-sa pele ka
lebaka la seemo sa tlaišego seo o lego kgauswi le go inela go
sona.
-gomme ka
morago ke ka lebaka la eng nka swanelwa ke go dula boemong bjo ntle
le go go amogela, e lego seo e bego e tla ba tlaišego ye kgolo
go nna.
Ke mang yo a
bego a ka phologa ntle le wena?
Motho wa ka, ke
mang yo mongwe ge e se wena a ka mpha maatla
-go phologa, .
-go fola
tlaišegong ya ka. Ke tla amogela bjang matla a, .
ge ke sa
dumelelwa go go amogela Sakramenteng ya gago? "Ge ke lokollotše
pelo ya ka dipelaelo tša yona, ke ile ka lla kudu. A nkwela
bohloko, Jesu o ile a re go nna ka maitshwaro a re:
" Morwedi
wa ka, o se ke wa boifa . Ke kwešiša
bofokodi bja gago."
Ke lokišitše
dikgaugelo tše mpsha le tše di kgethegilego go thekga
bofokodi bja gago.
Na ga ke yo
maatla ohle mo go se sengwe le se sengwe ?
Na nka se kgone
go dira gore o nkamogele ka Sakramente?
Itokolle
gomme, go swana le motho yo a hwilego, ipee matsogong a-ka a tate .
Itlhagane
bjalo ka mohlaselwa e le go lefela dibe tše
dintši tšeo ke di hwetšago ka mehla go batho.
Ka gona o ka
phološa bao ba swanelwago ke tayo.
Go fihla ga
bjale o tlile go nna, eupša bjale ke go kgonthišetša
gore ke tla tla go go bona ka ntle le go palelwa.
Diketelo tše
e ka ba tše kopana, eupša e tla dula e le mohola le
khomotšo e kgolo go moya wa gago. Na o kgotsofetše?
Gomme ka baka
la gore ke tseba go kgomarela ga gago go Thato ya ka, tseba gore go
tloga bjale go ya pele, .
o
šetše o le mohlaselwa
wa sa ruri, .
boemong
bja go tlaišega mo
go sa felego, .
go
ya ka Thato ya ka.
Ke le kgopela
tefo ya dibe tšeo dibopiwa tše dingwe di di dirilego ».
Ke hlalosa
bjang dikgaugelo tšeo Morena ka nako yeo a ilego a thoma go
mpha tšona?
Ga go kgonege
gore ke botše dilo ka moka tše botse tša ka tšeo
Jesu a ntiretšego tšona.
-go tloga
letšatšing leo go fihla lehono, .
- kudu ge e le
potšišo ya go hlaloša ka nepagalo ye nngwe le ye
nngwe ya megau ye.
Go kgotsofatša
go kwa mo go kgethwa, mo go gapeletšwago ka go hloka kgaugelo,
ke tla dira sohle seo nka se kgonago.
go
katanela go se hlokomologe dikgaugelo
tša kgaufsi kudu, .
yeo
ke hwetšago go le thata kudu go e utolla.
Mabapi le
kholofetšo yeo e šetšego e boletšwe yeo
ke e dirilego ke Jesu, ke tla bolela gore e be e dutše e se na
bosodi.
O phethagaditše
tshepišo ya gagwe go tloga mathomong gomme ke dumela gore o
tla e phethagatša go fihla mafelelong.
Ke gopola
gabotse seo a ilego a mpotša sona letšatšing la
mathomo leo ke ilego ka swanelwa ke go boloka mpete:
"Bagwera
ba ba rategago ba Pelo ya ka, ke le beile boemong bjo gore ke kgone
go tla go lena ka bolokologi kudu gomme ka bolela le lena."
Ge e le
gabotse, go tloga mathomong, ke go lokollotše lefaseng la ka
ntle le dibaka tša go dirišana le dibopiwa.
Ka tsela yeo ke
le hlwekišitšego ka gare ga lena e le gore go se be le
kgopolo goba lerato la lefase leo le tlago go dula go lena. Ke
ile ka di tšeela legato ka dikgopolo tša legodimong
tšeo ka moka di bego di tletše ka lerato la go nna.
"Gabjale
-gore se sengwe
le se sengwe ke sešele go wena le
-gore re
tlwaelane, ke nyaka go go itlhaola le nna, .
e le gore mmele
wa gago le moya wa gago di be tša ka, gore e be polao ya ka mo
go sa felego pele ga ka.
Ge nkabe ke se
ka go lekanyetša lešela leo la go robala, .
o be o ka se be
le mohola wa go etela ga-ka kgafetšakgafetša:
o
be o tla rata pele go phetha mediro ya lapa la gago ka boikgafo,
.
gomme
ka morago o rola modiro go ya polelong ya pelo
ya gago, .
ke
fagahletše ketelo ya-ka ya go feta. Bjale o ka se kgone
go e dira .
Re noši.
Ga go na motho
yo a ka šitišago poledišano ya rena goba go re
thibela go boledišana ka lethabo le ditlaišego tša
rena.
"Ge o
swana le nna, o ka tšea karolo."
-go lethabo le
lethabo tšeo batho ba bangwe ba ba lokilego ba mphang tšona,
.
-
gammogo le go baba le kgatelelo
yeo e tlago go nna go tšwa go bao e lego ba kgopo.
Go tloga bjale
go ya pele, .
dikhomotšo
tša ka e tla ba tša gago gomme dikhomotšo tša
gago e tla ba tša ka.
Ditlaišego
tša ka le ditlaišego di tla ba tša poledišano
- e le gore
"thato ya gago" le "Thato ya ka" di nyamele ka
botlalo, .
- go bitšwa
"Thato ya rena".
Ka boripana, o
tla kgahlegela dilo tša ka bjalo ka ge eka ke tša gago
e le ka kgonthe. Nna, ka tsela e swanago, ke tla kgahlegela dilo
tša gago
"Go se
phethagale ga gago ntle le ..., yeo ka nnete e tla bago ya ka."
Na
o a tseba gore ke tla itshwara bjang le wena?
Ke tla swana le
kgoši yeo e sa tšwago go nyalwa go mohumagadi yo a
hlomphegago, .
-yo a
gapeletšwago ka nakwana go dula kgole le yena, e
- yo, ka go
akgofa ga gagwe go ba le yena, a dulago a dula a retologela go yena
monagano le pelo.
O swaregile ka
go fetša kgwebo ya gagwe e le gore a kgone go boela go yena ka
pela ka mo go kgonegago. Ge a šetše a le moo,
mahlo a gagwe a retologela go yena go bona ge e ba a bontšha
maswao le ge e le afe a go itshola ka go se be gona ga gagwe.
Gomme ge a
nyaka go bolela le yena, .
o
nea batho bao ba mo
dikologilego tumelelo, .
o
mo tšea le yena difoleteng tša gagwe gomme o
tswalela lebati.
Ntšha
motho yo a mmotago, bjalo ka mohlapetši, .
e le gore go se
be le motho yo a ka šitišago dipoledišano tša
bona goba go theetša diphiri tša bona.
Ba nnoši
go yo mongwe, ba fetišetšana dikgopolo tša bona.
Ge e ba motho
le ge e le ofe ka go se šetše a be a nyaka go ba amoga
go ikarola ga bona le go ba tshwenya, motho yoo o be a tla swarwa
gatee-tee e le yo a šitišago khutšo ya kgoši
gomme a otlwa o šoro.
Ke ile ka dira
ka mo go swanago ka go go bea boemong bjo. Go madimabe motho le
ge e le ofe yo a bego a tla kgopiša dithulaganyo tše. Ga
se feela gore ke be ke tla tshwenyega, .
eupša se
se be se tla dira gore ke mo otle. Na o thabile ka se?
Ge e ba, bakeng
sa go ananya megau e mentši yeo Jesu yo a rategago a mphilego
yona, pelo ya-ka e be e sa tlala ka lerato la tebogo go yena, .
Ke swanelwa ke
go bitšwa maina a šišimišago kudu go feta
maina ka moka.
Ge e ba ke se
ka dumela ka botlalo dikganyogo tša Thato ya gagwe e Kgethwa,
.
ka moka
Legodimo le lefase di swanetše go ntšhupa ka monwana,
go akaretšwa meloko ya ka moso, bjalo ka moya wo o sa lebogego
kudu le wo o nyatšegago wo o kilego wa ba gona.
Go be go tla ba
bjalo ka ge eka monna yo a sa aparago dieta yo a apešitšwego
ka diaparo tše di šilafetšego o be a pouta
mohlomphegi yo a humilego kudu yo a ilego a mo laletša.
- e ba
mong-kabo wa matlotlo a yona a maholo e
- di hlokomele
bjalo ka ge eka ke tša gago.
Na monna yo wa
modiidi yo a hlokago o be a ka se fetoge setshego sa bohle?
Jesu o ile a
ntira se.
E le go ananya
selo sa ka, o ile a ntumelela go ba le dithoto tša gagwe tše
di sa felego tšeo di swanago le yena, ka mabaka a nnoši
a gore ke di hlokomele.
Ga se ka mo
tlišetša selo ge e se selo sa ka.
Na o kile wa
bona selo se se swanago le se? Ke hlabja ke dihlong go bolela ka
yona.
Gomme Jesu a ba
- eseng feela
mong'a lefeela la ka, .
- eupša
gape le tša go se phethagale ga ka, tšeo a nyakago go
di hlwekiša ka botlalo phethegong ya gagwe ye e sa felego.
Ao! ke mo
kolota gakaakang!
Yo a sa lapego,
yo a sa lapego, e bile a ka se tsoge a lapišitšwe ke go
boeletša go nna:
"Ke
nyaka go wena go dumelelana mo go phethagetšego le Thato ya
ka,
ka
tsela yeo e tlago go itlhatswa ka botlalo ka Thatong ya ka ».
Ge a be a
lemoga go kgomarela ga-ka ganyenyane dilo tšeo e sego tša
bohlokwa, o ile a nkgothaletša ka botho gore ke boele morago
gomme ka re:
"Morwedi
wa ka, ke kganyoga go wena go arogana ka mo go feletšego le se
sengwe le se sengwe seo e sego sa ka. Ke nyaka gore o tšee
selo se sengwe le se sengwe seo o se tsebago e le sa lefase."
bjalo ka
manyoro, a šišimišago go a lebelela. "
" .
Pelo yaka e a
gatsela ge o lebelela ka lethabo dilo tša lefase tšeo
di sa nyakegego. Dilo tša legodimong di go apeša
maru gomme tša diega
lenyalo la
sephiri leo ke holofeditšego go le phetha le lena.
Tseba gore ga
ke leboge dilo mo lefaseng tšeo di sa nyakegego ka mo go
feletšego. Ke nyaka gore le latele bodiidi bjo bjo bo
šiišago bjoo nna ka noši ke ilego ka
ikokobeletša bjona, o nyatša dilo ka moka tšeo
di bego di sa nyakege.
Ka mpeteng woo
o monyenyane moo o nekišago bodiiding, .
o swanetše
go ipona o le ngwana wa modiidi yo a lahlilwego. Ke feela ka
nako yeo moo o ka bolelago gore o diila e le ka kgonthe.
Ka gore ke
nyaka bodiidi bja nnete gomme ke dirišitšwe ge e le
gabotse.
- Ga a ke a
kganyoga go hwetša selo, .
- ga a ke a
hemela godimo ka morago ga selo, e
- ga e ke a
amogela selo seo se sa nyakegego e le ka kgonthe.
Moo go lego
maleba, .
-ke leboga
pele,
-
ebe baabi ba gago.
Ke
a e nyaka go tloga bjale
go ya pele
o
ithulaganya ka seo o se fiwago e
o
ka se kgopele selo se
sengwe, .
ka gobane go
kganyoga selo seo se sa go newago go ka ba mo go boima monaganong wa
gago.
Itokolle ka go
se kgomege mo go kgethwa go thato ya ba bangwe ntle le go ela hloko
ge e ba e le e botse goba e mpe ».
Mathomong e be
e le boikgafo bjo bogolo e le ka kgonthe go nna. Eupša,
ka pela, ke ile ka bona gore ga se ka nagana ka se goba sela.
Ka ntle le seo
ke bego ke tloga ke se nyaka, ga se ka ka ka kgopela selo le ge e le
sefe seo se bego se sa newa nna.
Ka ge a fentše
bothata bjo bo fetilego, Morena o be a nyaka go mpea modirong o thata
kudu. E nngwe ya ditlaišego tšeo di sa kgaotšego
tšeo di bego di e-tšwa ka go lebanya go Jesu e bile
tiragalo ya go hlatša ka morago ga go ja.
Ge lapa lešo
le be le mpha selo sa go ja, gatee-tee ke ile ka se lahla gomme ka
fokola kudu moo ke ilego ka se sa kgona go bolela.
Eupša ka
gopola seo Jesu a mpoditšego sona: "dira seo o se
boditšwego". Gomme ke be ke sa nyake selo se sengwe.
Ke ile ka
hlabja ke dihlong gomme go swana le lapa lešo le ile la
nkgalema gomme la re:
"Ke ka
lebaka la eng o nyaka go ja gape mola o sa tšwa go
lahla?" Gape ke ile ka ipotša gore:
"Nka se
kgopele selo go fihlela ba ntlišetša selo. Modimo o tla
hlokomela dilo."
Gomme ka tšwela
pele ka tletše dikgaugelo gore ke kgone go tlaišega ka
baka la lerato la Jesu,
Ke neetše
se sengwe le se sengwe e le go lefela melato yeo e dirilwego ke sebe
sa go ja kudu.
Ga ke tsebe
lebaka, eupša moipolelo wa-ka, yo a bego a kwele gore ke na le
ditiragalo tša go hlatša, o ile a ntaela gore ke nwe
quinine letšatši le lengwe le le lengwe.
Se se ile sa
šitiša kganyogo ya-ka ya dijo.
Gomme ka ge ke
be ke sa kgone go tšea dijo go fihlela di fiwa, ka mehla ke be
ke ekwa mpa ya ka e rora.
Boemong bjo, ke
ile ka ikwa eka ke tlaišeng ya lehu, eupša ke sa
hwe. Se se ile sa tšea mo e ka bago dikgwedi tše
nne, ka morago ga moo Jesu moratiwa wa ka a mpotša gore:
"Botša
moipolelo wa gago gore ga ba go fe dijo goba quinine ge o hlatša.
Ka go bonešwa ke Seetša sa Modimo, o tla go fa sona."
Ka gona
moipolelo o ile a ntumelela gore ke se ke ka tšea dijo goba
quinine. Eupša ka morago, e le gore ke se ke a gatelelwa,
o be a nyaka gore ke be le dijo gatee ka letšatši. Ka
gona ke ile ka ba le khutšo e oketšegilego. Tlala
ya ka e fedile, eupša e sego go hlatša. Ge e le
gabotse, nako le nako ge ke tšea dijo, ke be ke swanelwa ke go
di bušetša.
Jesu yo ke a
rategago gantši o be a re go nna:
"Botša
moipolelo wa gago gore a go fe tumelelo ya gore o se je le
gatee." Eupša, nako le nako, o be a gana, a re:
"Amogelang
dijo tšeo le di filwego bjalo ka tiro ya go nyamiša e
le tefo ya melato ye mentši yeo e dirilwego go Morena ka
megolo ya batho".
Nako e nngwe le
e nngwe, ka morago ga matšatši a sego kae, Morena wa
Rena o be a tla boela ofising ya gagwe gomme a boeletša ka
gore: “Le gape ke nyaka gore o kgopele tumelelo ya moipolelo wa
gago gore a se ke a tšea dijo.”
E dire ka go se
šetše gomme o ikemišetše go amogela, ka
go kwa, selo le ge e le sefe seo a nyakago gore o se dire. "
Gatee, ge,
bjalo ka ge Jesu a be a nyaka, ke ile ka botšiša
moipolelo wa ka gape, se, ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng, ga se
a gana fela go mpha tumelelo yeo e kgopetšwego, eupša a
ntaela go emiša ditlaišego tša ka, bjalo ka ge
eka e ithekgile ka nna.
Mohlomongwe
lebaka la karabelo ya gagwe e be e le le: go gopola gore ke mmoditše
gore tlaišego ya ka e tla tšea matšatši a
masomenne fela, ge fela e tla tšea nako, o ile a išwa
go dumela gore ga se ka mmotša nnete ka seemo sa go tlaišega
seo e ile ya kgopelwa go nna goba gore ke se sa swanela go ja.
Ka mabaka ao ke
sa a tsebego o ile a fihla phethong ya gore ga se ka swanela go dula
ke le boemong bjo bja mohlaselwa, le gore ge nka boela boemong bjo
bja tlaišego, ga a sa swanelwa ke go tla gomme a ntsoša.
Ke swanetše
go bolela mo gore, ka moya wa go kwa, ke be ke e-na le tshekamelo e
botse ya go ikokobeletša ditaelo tša gagwe, kudu-kudu
ka ge tlhago ya-ka e be e nyaka go imolla boima bja ditlaišego
tše dintši kudu tše di hwago tšeo gantši
di bego di tšwelela gape.
Lega go le
bjalo, go bonala go le molaleng go nna gore le ka mohla nkabe ke ile
ka rwala merwalo e bjalo ka ntle le go tsena ditaba gare ga Modimo ka
mo go kgethegilego.
Gape go be go
na le tlaišego ya go swanelwa ke go ikokobeletša se
sengwe le se sengwe, gaešita le go dilo tšeo di bego di
nkgapiša kudu (dinyakwa tša tlhago): e be e tloga e le
sehlabelo seo ke se dirilego go dumelelana le Thato ya Modimo.
Go feta moo, ka
ntle le lebaka le la go dumelelana le Thato ya Modimo, gaešita
le bakgethwa ba bagolo kudu ba be ba tla latola.
Go Jesu ke
kolota bokgoni bja ka bja go mo bušetša lerato le
legolo leo a bego a dutše a mpontšha lona.
Ye ke tsela yeo
ke ilego ka ikwa ke homotšega nakong ya-ka e fetilego gomme ke
be ke ikemišeditše go dira se sengwe le se sengwe ka go
kwa mo go kgethwa.
Ka ge ke be ke
itemogela Lerato le Botse bja Modimo go nna, ke be ke loketše
ebile ke ikemišeditše go dula ke tswaletšwe
malaong a ka nako ye telele yeo Morena a bego a tla rata, ke le
boemong bja mohlaselwa.
Thato ya Gagwe
ye Kgethwa yeo a e tsebago gabotse kudu
- fetola tlhago
ya dilo, .
-di fetoše
go tloga go tše di babago go ya go tše bose, .
o ile a
nkhweletša go rola modiro le go dumelelana le Will ya gagwe.
Gaešita
le ge ka go rata le ka go kwa ke ile ka amogela go ba mohlaselwa le
go dula malaong, ke ile ka thoma go ganetša Jesu wa-ka yo
botho ka mehla.
Ka nako e
nngwe, ge a be a iponagatša go nna gore a mpotše ka
ditlaišego tša gagwe, ke ile ka re go yena:
"Morena wa
ka yo a rategago, o se ke wa tšea gampe go gana ga ka go
tlaišega. O nyaka eng go nna?
Ka ge e le go
kwa mo go nthibelago, ga ke sa kgona go ikokobeletša.
Eupša ge
o nyaka gore ke dire Thato ya gago, mphe seetša go moipolelo
wa ka yo a tlago mpha seo o se kganyogago.
Go sego bjalo
ke tla latela dikganyogo tša gagwe gomme ka ganetša
Thato ya gago ka manganga. Ke tla dumela ka nnete gore ga o Jesu
wa ka wa botho! "
Morena wa rena
o be a nyaka go mpea tekong ye thata ka go dira gore ke fetše
bošego ka moka ke tšhabela le Yena.Ka kotsing ya go
hwetšwa ke arošitšwe, ke ile ka boloka boemo bja
ka bošego.
Ge a etla, ke
ile ka mmotša ka mo go kwagalago gore: "Moratiwa wa ka,
kgotlelela pelo. Ke nyaka tumelelo ya moipolelo wa ka gore o kgone go
tsebiša ka tlaišego ya gago go nna."
Ka gona hle o
se ke wa ntira gore ke ganetše thato ya gago.
Ka ntle le
tumelelo ya thato ya ka, yeo e sa kobegego ntle le tumelelo ya
moipolelo wa ka, le ge go le bjalo o ka nfokotša go fedišwa
gomme wa tsebiša le nna dihlabi tša gago ka moka,
dihlabi le ditlaišego. (3) " .
Boemong bjo bja
tlaišego bjo ke ilego ka ikhwetša ke le go bjona, ke be
ke dumela gore Morena wa Rena o hlatsetše gore o fentše. Eupša
go be go se bjalo.
Ka
gobane ka ponyo ya leihlo, ge ke lokolotšwe ditlaišegong
ka moka, Jesu yo a rategago o ile a nkgogela go Yena ka tsela yeo e
ilego ya ntira gore ke dikadike.
Ka
baka leo, ke be ke sa kgone go nea kganetšo
le ge e le efe.
Ke ile ka
ikhwetša ke mo kgomaretše kudu moo e lego gore go sa
šetšwe gore ke be ke leka gakaakang go mo ganetša,
go be go sa kgonege gore ke tšwe go yona.
Ka ge ke se
selo, go be go tla ba mo go se nago mohola go nna go ganetša
goba go leka go fenya ntweng le yena, yo e lego yo matla-ohle le yo e
lego Matla a matla.
Ka go ba
kgaufsi kudu le Jesu, .
-Ke ile ka
hlabja ke dihlong ke dikganetšo tša ka tše
dintši go yena, .
-gomme ka
ikhwetša ke fedišitšwe ka mo go feletšego.
Ke moka, ka
dihlong, ka re go yena: "Ntshwarele, Molekane yo Mokgethwa, ka
ge ke go ganetše. Go be go ka se be bjalo ge nkabe go kwa go
se gwa nkgapeletša."
Gomme Jesu, ka
bonolo kudu o ile a mpotša gore:
"Morwedi
yo a rategago wa Lerato la ka, o se ke wa boifa gore e a nkgopiša:
o se ke wa nkgopiša boitšhišinyo bja mmele bja
moipolelo wa gago yo a go filego taelo ye. O diriša bodiredi
bja gagwe ka boleta le letswalo gomme o swanetše go šomiša
mekgwa le didirišwa tša go phethagatša
maikarabelo a gagwe a boitshwaro go." ge a lebane le bobe le tše
botse.
Hwetša
khutšo ya gago gomme o phele o tlogetšwe go nna ka
mehla. Etla go nna!
Lehono
ke letšatši la mathomo la ngwaga (e be e le Efa
ya Ngwaga o Mofsa ). Etla,
ke nyaka go go fa mpho ".
O ile a tla go
nna, a nkgokarela gomme, a gatelela melomo ya gagwe go ya ka, a
ntšhela seela, se se bose kudu go feta maswi, gomme, a nkatla
gape le gape, ka lerato a tšea palamonwana go tšwa
Pelong ya gagwe, a re:
"Kgahlwa
le go naganišiša palamonwana ye ke go lokišeditšego
yona, ya lenyalo la rena, ka ge ke tla go nyala ka tumelo."
Mo nakong ye,
ke a go laela
-tšwela
pele go phela boemong bjo bja mohlaselwa e
- go botša
boipolelo bja gago gore ke kganyogo ya ka gore o tšwele pele o
phela boemong bjo bja go tlaišega.
Gomme e le
pontšho ya gore ke a bolela, .
tseba
gore ntwa yeo e emego magareng ga Italy le Afrika e tla tšwela
pele go fihla motsotsong wo a go fago tumelelo ya go dula boemong bja
mohlaselwa. Ka nako yeo ke tla emiša ntwa, gore ba be le
khutšo ka mahlakoreng
ka bobedi."
Ke moka Jesu a
nyamelela.
Ka nako yeo ke
ile ka ikwa ke apere seaparo sa tlaišego seo se bego se
tsenelela go fihla mokong wa marapo a-ka, .
Ke ile ka ikwa
ke sa kgone kudu go itsoša boemong bjo bja go hwa ntle le go
tsena ditaba gare ga moipolelo.
Ka manyami a
ka, ke ile ka nagana ka seo ke bego ke tla mmotša sona ge a
nkhwetša ke le boemong bjo bja tlaišego e kgolo
kgahlanong le ditaelo tša gagwe.
Ke be nka
dira’ng?
Ruri go be go
se matleng a ka go itsoša.
Seela sa maswi
seo Jesu a bego a se tšholletše ka go nna se ile sa
tšweletša ka go nna lerato le legolo kudu go yena moo e
lego gore, go sa šetšwe bohloko, ke be ke hlologetše
lerato.
Bose bjo le go
kgotsofala tšeo ke ilego ka di kwa di ile tša
nkgapeletša go tšea karolo ya dijo tšeo di bego
di newa ke lapa lešo ka morago ga ge moipolelo a
nkgodišitše. Eupša dijo tše di ile
tša gana ka mo go feletšego go tsena ka mpeng ya-ka.
Go be go
nyakega gore moipolelo wa-ka a e gapeletše go nna ka leina la
go kwa e le gore ke kgone go e metša. Lega go le bjalo,
gatee-tee ke ile ka gapeletšega go e bušetša ka
tše dingwe tša seela se se bose seo Jesu a bego a
tšhelwa ka go sona.
Ka go dira
bjalo, ke ile ka kwa ka gare ga ka Jesu yo, ka
metlae , a ilego a re go nna :
"Naa seo
ke se tšholletšego ka go wena se be se sa lekana? Na ga
se wa kgotsofala?"
Ka go hlabja ke
dihlong kudu e bile ke tletše dihlong, ke ile ka mmotša
gore:
"O nyaka
eng go nna, goba Jesu?"
E be e le go
kwa mo go ilego gwa ntira gore ke bušetše gape seo e
bego e le sa gago, seo se bego se le gona
le ge go le
bjalo e bose kudu e bile e bose kudu."
Ka ntle le
dipotšišo tše dingwe, ge a lebelela seo se
diregilego, moipolelo wa ka o ile a gogela morago a re: "Ke tla
boa ge ke na le nako ya go se šome".
Ga se feela
gore ke be ke se na taba le tšhitišo ye ya moipolelo
mabapi le seo se bego se direga magareng ga ka le Morena, eupša
ke ile ka tena kudu.
Go se go ye kae
ke ile ka leboga Jesu wa-ka yo botho ka mehla, yo a bego a dumeletše
moipolelo wa-ka gore a se ke a mpotšiša dipotšišo.
Ke be ke tloga
ke sa tsebe seo nka se letelago letšatšing le le
latelago. Moipolelo wa ka o ile a boa a sosobana sefahlego gomme
ka ntle le go mpotšiša, a mpitša moya wo o sa
kwego.
Gomme a
tlaleletša ka gore:
"Taba ya
gore o wele bofokoding bjo bo hwago e dira gore ke dumele."
-gore seo se go
diragalelago ke bolwetši bjo bo sekilego e
- e sego
sephetho sa tsenogare ya go feta tlhago.
Ge nkabe e be e
e-tšwa go Modimo, ruri o be a ka se le dumelele gore le nkwe,
.
ka gobane o
nyaka go kwa go wena gomme ga a nyake selo seo se sa dirwego ntle le
bokwala bjo bjo bobotse.
Ka fao, go e na
le go leletša moipolelo wa gago mogala, go tloga bjale go ya
pele o tla bitša dingaka tšeo, ka mahlale a tšona,
di tlago go lokolla bolwetšing bja gago bja methapo ».
Ge a feditše
go nkgalema, ka ikgapeletša go mmotša seo se
diregilego, le tšohle tšeo Morena a bego a nkgopetše
gore ke mmotše tšona.
Ge a nkwela, o
ile a fetola kgopolo ya gagwe gomme a nkgonthišetša
gore ga a belaele seo ke se boletšego ka Jesu, ka gobane
mantšu a mabapi le ntwa magareng ga Italy le Afrika e be e le
therešo.
O ile a
tlaleletša ka seo se bitšwago khutšo, ge se tla
tla kgauswinyane, ka lebaka la gore o tla be o fetogile mohlaselwa
gape, gona ga ke sa kgona go belaela. Ge e ba, ka lehlakoreng le
lengwe, e be e le ka baka la dibaki tše dingwe ...
A re emeng re
bone ".
Ka fao o ile a
ntumelela ka go araba kganyogo yeo e bontšhitšwego ke
Jesu wa ka yo botse.Gomme a nboeletša ka gore: "Re tla
leta gomme ra bona ge e ba ntwa ye e ka se oketšege le ge e ba
re tla ba le khutšo kgauswinyane".
Dikgwedi tše
nne ka morago, moipolelo wa-ka o ile a lemoga go tšwa
kurantang gore khutšo yeo e porofetilwego ke Jesu e be e
lemogile.
Ge a mpona, o
ile a re: "Ka ge go se na mahu kae goba kae, ntwa magareng ga
Italy le Afrika e fedile; bjale go na le khutšo magareng ga
tše pedi tše."
Ka ge taba ye e
be e porofetilwe le go phethagala, moipolelo wa ka o ile a kgodišega
ka tiro ya bomodimo go seo se bego se ntiragalela gomme a ntlogela ke
nnoši le ka khutšo, e lego seo se ka se fihlelelwego ge
motho a ganetša Modimo.
Go tloga
letšatšing leo go ya pele, Jesu ga se a dira selo ge e
se go ntokišetša lenyalo la sephiri leo a bego a
ntshepišitše lona (4), a nketela gantši - .
go
fihla go gararo goba gane ka letšatši ge a be
a e rata.
Gantši o
be a etla le go ya ka mehla.
O dirile bjalo
ka moratiwa yo a sa kgonego go itshwara a nagana ka mosadi wa gagwe
gantši kudu, gammogo le go mo rata le go mo etela.
O ile a
ipontšha go nna ka go mpotša dilo tše bjalo ka:
"Ke a go
rata go fihlela ke kgona go dula kgole le wena. Ke kwa eke ga ke
putswa ge ke sa go bone goba go bolela le wena thwii le kgauswi."
Ke sekametše
go nagana gore o noši le gore o kganyoga lerato go nna. Gomme
ke tla tla go bona ge eba o hloka selo."
Ke moka o be a
emiša hlogo ya-ka, a beakanya mosamo wa-ka, a bea matsogo a
gagwe molaleng, a nkatla le go nkatla leboelela.
Ka ge e be e le
selemo, e ile ya ntlhakodiša phišong e feteletšego
ka go nphodiša ka phefo e boleta yeo e bego e e-tšwa
Molomong wa yona o bose.
Ka nako ye
nngwe o be a šikinya selo se sengwe ka diatleng tša
gagwe goba a kgotla lešela leo le bego le nkhurumeditše
gore a nphodiše, gomme a mpotšiša gateetee gore:
"O bjang
bjale? Ruri o ikwa o le kaone, akere?"
Gomme nka re:
"O a tseba, Jesu yo a rategago, ge o le kgauswi le nna, ke sa
ikwa ke le kaone".
Ka morago, ge a
be a etla gomme a nkhwetša ke khuname ka moka e bile ke fokola
- bakeng sa
tlaišego ya ka e tšwelago pele, .
- kudu bošego,
ka morago ga ge moipolelo wa ka a tlile, .
o ile a
batamela gomme a tšhela seela sa go swana le maswi go tšwa
molomong wa gagwe go ya ka.
O ile a ntira
gore ke kgomarele Sekhwama sa gagwe se Sekgethwa-kgethwa, seo go sona
a ilego a ntira gore ke ntšhe meela ya bose le matla tšeo
di ilego tša mpha tatso ya dilo tše di thabišago
tša Legodimo.
Ge a mpona ke
thabile ka mo go phethagetšego, a re go nna ka botho bja gagwe
bjo bo sa bolelwego:
"Ke
tloga ke nyaka go ba All ya gago, o ntira dijo tša boiketlo e
sego fela tša moya wa gago, eupša gape le tša
mmele wa gago." (5) .
Go thwe’ng
ka tšohle tšeo ke bilego le tšona tša
lerato la legodimong ka baka la megau e mentši gakaakaa yeo e
sa tlwaelegago ya legodimong? Ge nkabe ke swanetše go
bolela selo se sengwe le se sengwe seo Jesu wa-ka yo bose a bego a
mpoledišana le sona, ke be ke tla ipea kotsing ya go tšwafa.
Gaešita
le moipolelo wa ka o be a sa kgone go bolela se sengwe le se sengwe,
ka gobane go be go tla tšea nako e telele kudu.
Ke tla
itekanyetša mo go bolela ka boripana seo se lekanego go se
tseba go kwešiša go se nene boemo bja moya wo o nago le
Jesu ka botlalo, Molekane yo a thabišago kudu wa moya.
Gomme, ka
bogale ka moka bja pelo ya ka, ke nyaka go goeletša, ke mmotša
gore:
"O Jesu,
ke lebogile bjang dikgokagano tša gago ka moka tše bose
le tše bose!"
ditlaišego
tšeo di ntlišetšwago tšona ke Jesu wa ka
ka nako e tee di a baba, di bose e bile di a kgaotša, yena ka
noši a tletše go baba kudu.
Eupša ge
e ba bose le go baba di be di sa fiwe ka nako e tee go moya wo o
ilego wa ba mohlaselwa wa lerato, poelano le tefo.
moya wo o be o
ka se kgone go swarelela nako e telele ka ntle le go hwa.
Mmele o be o
tla phatloga gomme moya o be o tla kopana ka pela le Modimo wa
wona.Ke ka fao go lla le go lla ga ka ge ke be ke nagana gore o
ntlogetše.
Ge
a be a iphihla nako le nako, ke be ke thoma go babja kudu
monaganong. Go be go bonagala go nna gore ke be ke se ka mmona
ka nywaga e lekgolo.
Ke
ka fao ke ilego ka ngongorega morago kua gomme ka mmotša dilo
tša go swana le:
"O
Molekane yo Mokgethwa, o ka dira bjang gore ke eme nako ye telele
gakaakaa ka morago ga gago? Ga o tsebe gore nka se kgone go phela
ntle le wena?"
Etla o
ntsošetše ka Bogona bja gago bjo e lego seetša,
maatla le se sengwe le se sengwe go nna. "Ka letšatši
le lengwe, ke ikwa ke ganwa ke go se be gona ga gagwe diiri tše
mmalwa, go ile gwa bonagala go nna gore o be a se a tšwelela
go nna mengwaga ye mmalwa."
Le gona,
tlaišegong ya-ka, ke ile ka lla megokgo e babago. Ke moka
a tšwelela go nna, a nkhomotša gomme a omiša
megokgo ya ka.
O ile a nkatla
gomme, a sa nnyoba , a re go nna :
"Ga ke
nyake gore o lle."
Le a bona, ke
na le wena bjale. O ka rata eng?"
Ka araba ka re:
"Ke no go
hlologetše. Ke tla tlogela go lla ge o ntshepiša gore o
ka se ntumelele go leta nako ye telele gakaakaa."
Jesu wa ka yo
botse, o a tseba gore ke tlaišega gakaakang ge ke go letetše,
ka mo go
kgethegilego
-ge ke go
leletša mogala o sa fihle ka pela
-go nkhomotša,
ntlhatliše le go nkgothatša ka Bogona bja gago bjo bose
".
Jesu a re ,
"Ee, ee, ke tla go kgahliša." Gomme ya
nyamelela ka pela.
Ka letšatši
le lengwe, ke be ke sa dutše ke ngongorega e bile ke mo
kgopela gore a se ke a ntira gore ke lete nako e telele gakaakaa ka
morago ga gagwe. Ge a bona gore ke dula ke lla, a re go nna:
"Bjale ke
tloga ke nyaka go go kgotsofatša go se sengwe le se sengwe."
Ke thabile kudu
ka wena mo e lego gore nka fihlelela fela dikganyogo tša gago.
Ge e ba go
fihla ga bjale ke go lokollotše bophelong bja gago bja ka ntle
gomme ka ipontšha go wena, bjale ke nyaka go gogela moya wa
gago go nna.
Ka fao o ka
ntatela kgauswi kudu, wa nthabiša, wa nkgatelela ka kgauswi
kudu. Nka go bontšha se sengwe le se sengwe seo se sa
kago sa dirwa ka wena nakong e fetilego."
Go ile gwa feta
dikgwedi tše tharo tšeo ka tšona ke ilego ka
dula ke le mohlaselwa wa sa ruri malaong a-ka, moo ke ilego ka
amogela
e
sego feela dihlabi le ditlaišego tšeo Jesu a ilego
a mpotša tšona,
.
eupša
gape le Bose bja yona.
Mesong ye
mengwe Jesu o ile a tla go nna bjalo ka lesogana le le botho le le le
kgahlišago kudu la mengwaga ye e ka bago ye lesomeseswai.
Moriri wa gagwe
wa mmala wa gauta o be o kobegile gomme wa wela ka mahlakoreng ka
bobedi a phatla ya gagwe.
Go be go
bonagala eka Di-curl tša gagwe di be di loga dikgopolo tša
Moya wa gagwe di kopantšwe le maikutlo a lerato a Pelo ya
gagwe.
Phatleng, e
khutšitšego e bile e nabile, motho o be a kgona go
bona, bjalo ka ge eka ka kristale ya kristale, .
- Moya wa
gagwe, .
-moo Bohlale
bja gagwe bjo bo sa felego bo bego bo buša ka thulaganyo ya
legodimong le khutšo.
Mogopolo wa-ka
o ile wa hlaka gomme pelo ya-ka ya homola ge ke bona Jesu yo yo a
kgahlišago. Mafelelo e be e le a bjalo gomme difišegelo
tša-ka di be di gateletšwe kudu moo e lego gore ga se
ka ka ka ikwa ke tshwenyegile le ganyenyane.
Ka ge moya wa
ka o ile wa kwa maikutlo a magolo gakaakaa a khutšo ge ke no
mmona, ke be ke tla itemogela eng ge nka kgona go ba le Bomodimo bja
gagwe?
Ke dumela gore
Jesu o be a ka se kgone go ipontšha ka botse bjo bjalo go moya
wo o bego o sa thabele khutšo e phethagetšego le
boikokobetšo bjo bo tseneletšego.
O be a tla
gogela morago ka tšhitišo e nyenyane ya moya.
Ka lehlakoreng
le lengwe, ge e ba moya o be o ikwa o e-na le khutšo e bile o
iketlile moo e lego gore o be o sa tshwenywe ke dikotsi le dintwa tše
šoro tšeo di o dikologilego, gona
ga
se feela gore Jesu o be a tla ipontšha go yena,
.
eupša
o be a tla latswa khutšo
e bose go yena, .
khutšo
yeo e bego e sa kgone go newa ke moya wo o tshwenyegilego.
Tabeng yeo Jesu
a ilego a ipontšha ka yona go nna, .
Ke ile ka dula
ke e lebelela le go e kgahlwa, gomme ka ipotša gore:
"Oh! Mahlo
a gagwe a mabotse gakaakang a hlwekile gakaakaa,
tšeo di
phadimago ka seetša se se phadimago go feta letšatši
».
Lega go le
bjalo, ka go se swane le seetša sa letšatši,
seetša seo se tšwago Mahlong a Jesu ga se sa senya pono
ya-ka. Gomme ke be nka tsepamiša mahlo a ka go letago le
ntle le boiteko le ge e le bofe.
Ka mo go
fapanego, mahlo a-ka a ile a hwetša matla a oketšegilego.
O ka se tloše
mahlo a gago mohlolong wo wa sephiri wa botse wo e lego botala bja
leratadima bjo bo fifetšego bja Barutwana ba Jesu.
Go lebelela
Jesu go lekane
-go sepetšwa
ka ntle ga motho e
- sepela ka
meeding, dithoteng, dithabeng, magodimo goba sekoti se se
tseneletšego sa lefase go e hwetša.
Go lebelela
Jesu go lekane
-go fetola moya
go yena, e
-go dira gore
batho ba ikwe ga ke tsebe go reng ka Bomodimo bja gagwe. Ka
makga a mantši se se dirile gore ke goeletša ka gore:
"Oo Jesu
wa ka yo mobotse, goba ka moka ga ka, .
go tla ba bjang
go thabela pono ya gago ya mahlatse ntle le motswako wa tlaišego,
.
wena
yo, ka metsotsong e sego kae yeo o ilego wa iponagatša go nna,
o ilego wa nea moya wa ka
khutšo e kgolo kudu, .
wena yo maphoto
a tlaišego, bahwelatumelo goba diteko tše di
nyenyefatšago di ka kgotlelelwago;
lena
bao le dulwago ke motswako wa bohloko le lethabo ka khutšo e
phethagetšego ya
monagano! "
Ke mang yo a
bego a ka bolela botse ka moka bjo bo ntšhago Sefahlego sa
gagwe se se rategago.
Ponagalo ya
yona e swana le lehlwa le le nago le moriti mmala wa dirosa tše
dibotse. E exudes e majestic le bomodimo ba hlomphehang.
Ponagalo ya
yona e laletša poifo le tlhompho, le gape go bota. Ponagalo
ya yona ke
-go swana le
bošweu go bapetšwa le boso, .
-go swana le
bose go bapetšwa le go baba.
Tshepo yeo
sebopiwa se bego se ka e hlohleletša ke moriti go tšwa
letšatšing le le phadimago e lego tshepo yeo e
hlohleleditšwego ke Jesu.
Ao! Yup!
go bota mo Jesu
a go bjalago moyeng go phadima ka gare ga sebopego sa gagwe se
sekgethwa, se segolo kudu, se se botho kudu.
Gomme Lerato
leo le tšwago le gogela moya ka tsela yeo e sa tlogelego
pelaelo ka kamogelo yeo e o fago yona.
Jesu ga a
nyatše sebopiwa seo, .
- a gogelwa ke
kgabo ye e tukago ya Lerato la gagwe, .
-o nyaka go
boela Matsogong a gagwe, go sa šetšwe gore o gobogile
goba o sebe gakaakang.
Ke eng seo re
ka se bolelago gona bjale ka dibopego tša sebopego sa gagwe?
Nko ya gagwe e
kgahlišago kudu e theoga ka kwano go tšwa dintshi tša
gagwe tše diso. Molomo wa gagwe, le ge e le o monyenyane,
o bontšha pososelo e bose.
Melomo ya gagwe
yeo e nago le mmala o mohwibiduhwibidu, e sesane, e boleta e bile e
na le lerato.
Ge ba bula gore
ba bolele, ba nea kgopolo ya gore go tla bolelwa selo se sengwe sa
bohlokwa, sa legodimong.
Lentšu
la Gagwe le bontšha bose le go dumelelana ga Paradeise, yeo e
kgonago go loya dipelo tšeo di sa kwego bohloko kudu.
Lentšu
la Moratiwa wa ka le tsenelela ka bose bjo bjalo
-seo se kgomago
tlhale ye nngwe le ye nngwe ya pelo ya motheeletši, gomme ka
nako ye nnyane go feta yeo e nyakegago go e bolela
e
thabiša moya ka ditlhaloso tša wona tše borutho
le tše di
hlohleletšago.
Go a kgahliša
kudu mo e lego gore menate ka moka lefaseng ga se selo, ge e bapetšwa
le lentšu le tee leo le tšwago Molomong wa gagwe.
Menate ka moka
ya lefase ke simulacra fela ge e bapetšwa le Lentšu la
gagwe le le bose. E šoma gabotse e bile e tšweletša
dimakatšo tše dikgolo.
Ge Jesu a
bolela, o tšweletša ka moyeng mafelelo ao a a nyakago.
Ao! Yup! Molomo
wa Jesu o a phadima.
Ke ya botse bjo
bo phagamego ge e bolela.
Ke moka o ka
bona meno a gagwe a hlwekilego le ao a leka-lekanego gabotse.
Go dipelo tšeo
di mo theeletšago ka lerato, Jesu o romela moya wa Lerato leo
le tšhumago mohlagase go tšwa Legodimong, leo le
itetago sebete, le gotetšago le go ja.
Diatla tša
gagwe tše boleta, tše tšhweu le tše di
bonolo di botse le go feta.
Menwana ya
gagwe ye e kwagalago le ye e lego pepeneneng e sepela ka bokgoni
gomme ke lethabo la nnete go le bona ge e kgoma selo se itšego.
"Oh! O
mobotse gakaakang, ka moka o mobotse, Jesu wa ka yo bose le wa mogau!
Ntshwarele ge ke bolela gampe gakaakaa ka botse bja gago."
Seo ke se
boletšego ga se selo ge se bapetšwa le sa kgonthe.
Ka tsela ya
gaffe, ke lekile go hlaloša botse bja gago, bjoo gaešita
le barongwa ba gago ba sa swanelegego e bile ba sa kgonego go bo
hlalosa ka mo go lekanego.
E bile ka go
kwa mo gokgethwa moo, go ya ka bokgoni bja ka, ke dirilego se. Ge
tlhalošo ya ka e se na tumelelo ya gago, ntshwarele.
Sola go kwa
mathomong, ka gobane maiteko a ka a go fokola ga a dire toka go botse
bja gago, ke a tseba seo."
Ge nkabe e se
ka taelo e lego molaleng yeo e neilwego ka baka la go kwa, ruri nkabe
ke se ka dumela go tsenya pampiring, .
-ka go
nyenyefatšwa-, .
ditiragalo tše
di makatšago tša bophelo bja ka tšeo, .
letšatši
ka morago ga letšatši e ile ya ba yeo e sego e
kgethegilego kudu.
Ga go pelaelo
gore batho ba bangwe ba tla bonagala ba makatša.
Ga ke na
kgetho.
Ke tla re Jesu
moratiwa wa ka, .
ka
morago ga go ipontšha go nna ka tsela yeo ke e hlalositšego
peleng e le yo a nago le letsogo la nngele gakaakaa, o ile a hema go
tšwa molomong wa gagwe senkgiša-bose sa legodimo seo se
ntlhaselago mmeleng le moyeng.
Ka baka la go
hema mo, ka nako e nyenyane go feta kamoo go ka bolelwago ka gona, o
ile a nkiša le yena.
E ile ya ntšha
moya wa ka karolong e nngwe le e nngwe ya mmele wa ka.
E ile ya mpha
mmele o bopegilego o bonolo kudu, o phadima ka seetša se se
sekilego. Ke ile ka fofa le yena ka lebelo gomme ka sepela
leratadimeng le legolo.
Ka ge e be e le
la mathomo ke itemogela tiragalo ye e makatšago, ke ile ka
nagana gore, "Ka nnete Morena o tlile go nkhwetša gomme
ka nnete ke tla hwa."
Ge ke ikhwetša
ke se mmeleng wa ka, .
-maikutlo ao
moya wa ka o bego o a kwa a be a swana le ao ke bego ke a kwa ge ke
be ke le mmeleng wa ka, .
ka
phapano ya gore, ge moya o kopantšwe le mmele, o lemoga
maikutlo a mangwe le a mangwe ka dikwi gomme wa a fetišetša
go maatla a mmele.
Boemong bjo
bongwe, moya o amogela maikutlo ka moka ka go lebanya. Gatee-tee
o kwešiša selo se sengwe le se sengwe seo a fetago go
sona
E tsenelela
gaešita le dilo tše di utilwego kudu le tšeo di
sa lemogegego, ka go lebanya goba ka go se lebanye, eupša e le
feela ka Thatong ya Modimo.
Selo sa mathomo
seo moya wa ka o ilego wa se kwa ge o etšwa mmeleng wa ka e be
e le go thothomela ka poifo ge o be o latela go tšhaba ga Jesu
yo ke a rategago, .
yeo e bego e
fela e nkgoga ka morago ga yona ka thušo ya phefo ya legodimo.
A re go nna,
"Ka ge o itemogetše tlaišego ye kgolo ge o
amogilwe Bogona bja ka bja Pono mo e ka bago iri, bjale fofa le nna."
Ke nyaka go go
homotša le go go ntšha Leratong la ka."
Ao! e be e
le mo gobotse gakaakang gore moya wa ka o fegilwe ka polokelong ya
legodimong ke na le Jesu!
Ke ile ka kwa
eka ke be ke ithekgile ka yena gomme ke ntshwara ka matsogong a gagwe
e le gore ke se be kgole kudu ka morago ga gagwe.
Se sengwe le se
sengwe seo se bego se tlile pele ga ka, ke be ke mo kgomaretše
ka go tia gore ke kgone go mo latela - ke inama go nna gomme nna ke
fihlelela go yena - ge a be a ntshwara gomme a nkgoga ka mohemo wa
gagwe wo boleta. Ka boripana, ke na le boemedi bjo bobotse bja
seo se diregilego ka gare, eupša ga ke na mantšu a go
se hlaloša.
Ka morago ga
go dira dipotologo tše ka bogolo bjo bogolo bja legodimo ,
Jesu yo a rategago wa ka, yo a hwetšago dilo tšeo a di
thabelago ge a e-na le batho, .
o ile a nkiša
lefelong leo go lona bokgopo le go senya leina ga batho di bego di
tsepame.
Ao! kamoo
ponagalo ya Jesu yo ke a rategago e fetogilego ka gona.
A go baba
gakaakang mo go ilego gwa aparela Pelo ya gagwe yeo e nago le
kwelobohloko! Ka go hlaka mo ke bego ke se ka ka ka itemogela
gona pele, ke ile ka mmona a tlaišwa mo go šiišago. Pelo
ya gagwe ye e rategago e ile ya tšwelela go nna bjalo ka ya
monna yo a hwago, .
go ntšha
moya ka letšhogo le le feteletšego.
Ge ke mmona a
le boemong bjo bjo bohloko, ka mmotša gore:
"Jesu wa
ka yo a rategago, o fetogile bjang! O swana le monna yo a hwago.
Ithekge ka nna gomme o ntumelele go tšea karolo tlaišegong
ya gago."
Pelo ya ka ga e
kgone go go bona o tlaišega kudu gakaakaa."
Ka se, go
hwetša mohemo o monyenyane, .
Jesu o ile a
mpotša gore : .
"Ee,
moratiwa wa ka, lokologile gore o nthate. Ga ke sa kgona go ganetša."
Ge a mpotša
se, a nkgatelela ka mo go tseneletšego kudu go yena, gomme a
bea melomo ya gagwe molomong wa ka, a tšhollela ka go nna go
baba ga legadima:
Ke ile ka ikwa
eka ke hlabilwe ke dithipa tše mmalwa, dihlogo tša
marumo, mesebe, ditlhaba le ditšhoša tšeo, ka go
latelana, di ilego tša tsenelela moyeng wa ka.
Ge ke be ke
nweletše tlaišegong ye e feteletšego, Jesu yo a
rategago o ile a bušetša moya wa-ka mmeleng wa-ka gomme
a nyamelela.
Ke mang yo a
bego a ka hlalosa tlhokofatšo e boifišago yeo ka morago
e ilego ya tšea mmele wa-ka! Ke Jesu fela yo a bego a
kgona go dira tlhalošo ye, yena yo, nako le nako ge a be a
fetišetša tlaišego go nna, ke moka a e
nolofatša. Batho mo lefaseng ga se feela gore ba ka se
kgone go itemogela tlaišego e bjalo, eupša ba ka se
kgone le go nagana ka botebo bja yona.
Go sekaseka
kanegelo ya moya wa ka
moya
woo wa modiidi le wa go nyama woo gantši o ilego wa ekiša
Jesu wa wona yo a rategago, motho a ka nagana gore lehu le ile
la nkwera.
Gaešita
le ge ke be ke sa swanelwe ke go hwa ka nako yeo, ke be ke tseba gore
lehu le be le tla tla kgaufsinyane. O tla tla ka nako ya gagwe
gomme a ka se sa ntshega.
Go e na le moo,
ke tla ba nna ke tlago go mo kwera ka go re:
"Ke
boledišane le wena gantši; ke go kgomile bonyenyane
makga a dikete tše lekgolo. Ke sa tšwa go lekantšha
sekoro le wena!"
Ke bolela se ka
gobane, ka makga a mantši, nkabe ke tlogile lefaseng le ge
nkabe e se ka Jesu, yoo, ka morago ga go fetišetša ka
go lebanya ditlaišego tše šoro go moya wa-ka, .
o ile a ntsoša
bahung
- go nkgogela
kgauswi le Pelo ya gagwe yeo go nna e lego bophelo, goba go sego
bjalo
- go ntšea
ka matsogong a gagwe ao e lego maatla go nna, goba
- go tšhela
go tšwa Molomong wa gagwe go nna elixir ye bose kudu.
Gomme ka ge
ditlaišego tšeo di fetišetšwago thwii go
moya wa ka di šiiša go feta tšeo di fetišetšwago
mmeleng wa ka, ruri nkabe ke ile ka hwa gantši ge nkabe e se
ka Jesu yo yo a makatšago.
Ge Jesu a bona
gore ke fihla mellwaneng ya ka, ke gore, gore ke be ke se sa kgona go
kgotlelela ditlaišego tša ka "ka tlhago", o
ile a nthuša gore ke se ineele.
Ka dinako tše
dingwe o be a e dira ka go lebanya (6), ka dinako tše dingwe o
be a hlohleletša moipolelo wa-ka gore a ntsoše ka
pela. Tabeng ye, ditlaišego tša ka, tšeo di
phetšego ka go kwa, di fokotšegile ka tsela e itšego,
eupša e sego go swana le ge Jesu a be a šoma ka go
lebanya.
Jesu o be a
nyaka go boledišana le nna ka tlaišego e feteletšego.
O ile a tšea
moya wa ka mmeleng wa ka, a o tšea le yena, gomme a mpontšha
dibe tše dintši tšeo di dirilwego ka go roga
Charity, goba dibe tše dingwe.
Go ya ka pono
ya-ka, go ya ka ditla-morago tšeo ke ilego ka di kwa go nna, .
Nka bolela ka
polokego gore sebe sa go se botege ke
Gore
- yo a
kgopišago Pelo ya Jesu kudu, .
- e leng e etsa
hore e baba ka ho fetisisa.
Ka mohlala, ka
nako e nngwe ge Jesu a be a ntšhela karolo e nyenyane ya go
baba ga gagwe, .
Ke ile ka kwa
eka ke metša selo se itšego
- go nkga
gampe, .
- purulent le
-galaka,
yeo e ilego ya
tsenelela ka mpeng ya-ka gomme ya mpha moya o šišimišago.
Nkabe ke ile ka
idibala ge nkabe ke se ka nwa dijo tše itšego ka pela
go dira gore ke hlatše taba ye ya purulent.
Motho a ka
nagana gore se se ile sa ntiragalela feela ge Jesu a be a mpontšha
bokgopo bjo bo dirilwego ke bao ba tšewago e le badiradibe ba
bagolo.
Eupša
Jesu wa-ka yo botho ka mo go kgethegilego o ile a
nkgogela dikerekeng.
moo a ilego a
kgopišwa.
Pelo ya Gagwe e
ile ya gobala ke dilo tše di swanago tše kgethwa eupša
e le tša bofora: mohlala, .
- dithapelo tše
di se nago selo tšeo di dirilwego ke batho bao ba itirago eka
ba gaugela, .
-goba mokgwa wa
boineelo bja go itira baloki.
Batho bao ba
akaretšwago ba be ba bonagala ba nea Jesu wa-ka mo gontši
go lebana le sefahlego go e na le tlhompho.
Ee, ditiro tše
tše di bolailwego gampe di dirile gore Pelo ye e be ye kgethwa
kudu, ye e hlwekilego kudu le ye e otlologilego kudu, e nyema moko. O
ile a mpontšha tlaišego ya gagwe ka makga a mmalwa, a
re:
"Morwedi
wa ka, lebelela ditlolo le maroga ao ke a dirago,
-le mafelong a
makgethwa, batho ba bangwe bao ba rego ba a ineela. Batho ba ga
ba na bana, le ge ba amogela disakramente. Ba tšwa ka
kerekeng ba na le maru go e na le go hlwekišwa
Ga ba
šegofatšwe ke nna."
O
ile a mpontšha gape le batho bao ba dirago dikopano tša
dihlabelo.
Ka mohlala,
moperisita yo a ketekago Sehlabelo se Sekgethwa sa mmisa
ka
baka la mokgwa, .
ka kgahlego ya
dilo tše di bonagalago e
boemong
bja sebe se se hwago (Ke a thothomela ge ke e bolela ).
Ka dinako tše
dingwe Jesu o be a mpontšha ditiragalo tšeo di bego di
le bohloko kudu bakeng sa Pelo ya Gagwe moo e ilego ya nyakile e wela
bohlokong.
Ka mohlala, ge
moperisita yo a be a ja Mohlaselwa, Jesu o ile a gapeletšega
go se go ye kae go tlogela pelo ya gagwe ka moka e šilafetše
ka masetla-pelo a moya.
Gomme ge,
ka mantšu a matla a boineelo , .
-Jesu o ile a
swanelwa ke go bitšwa go fologa Legodimong gore a be motho ka
gare ga madira, .
o
be a šišinywa ke moamogedi yo a bego a sešo a
kgethagatšwa, .
ka gobane e
swerwe ke diatla tše di sa hlwekago le tše di sa
hlwekago.
Lega go le
bjalo, ka ntle le go betha leihlo, ka matla ao a mo filwego ke
Modimo, moperisita yo o ile a dira gore Jesu a theošetše
madireng.
E le gore a se
ke a roba kholofetšo ya gagwe, Jesu o ile a ba motho ka gare
ga lešaba le.
-yeo pele e
bego e ntšha go bola ga ditšhila, e
- bao morago ga
moo a ilego a šišimiša madi ao a bakilwego ke
deicide.
E be e le e
kwešago bohloko gakaakang boemo bja sakramente bjoo ka nako
yeo Jesu a ilego a tšwelela go nna.O be a bonagala a nyaka go
tšhaba diatleng tšeo tše di sa swanelegego.
Eupša,
ka kholofetšo ya gagwe, o ile a gapeletšega go dula.
- ho fihlela
sebopeho sa bohobe le veine e jewa ke mpa
-yeo, tabeng
ye, e bego e le yeo go yena e bego e nyema moko le go feta diatla
tšeo di sa swanelegego
yo a bego a
šetše a mo kgomile ka makga a mmalwa.
Ge madira a
makgethwa a fedile ka tsela yeo, Jesu a tla go nna a ngongorega.
"Ao!
Morwedi wa ka, e re ke go tšhele go se nene ga go baba ga ka.
Ga ke sa kgona go e swara."
Kgaugela boemo
bja ka bjo bo fetogilego bjo bohloko kudu! Eba le kgotlelelo re
tlaišegeng go se nene mmogo ".
Ka araba ka re:
"Morena,
ke ikemišeditše go tlaišega le wena. Ee, ge nka
fiwa bokgoni bja go kgotlelela go baba ga gago ka moka, ke be ke tla
e dira ka go rata, ka tsela yeo e tlago go go bona o tlaišega."
Ke moka Jesu a
tšhollela go tšwa Molomong wa gagwe karolo ya go baba
yeo ke bego nka e rwala, gomme a re go nna:
"Morwedi
wa ka, seo ke go tšheletšego sona ga se selo, eupša
ke sohle seo o ka se amogelago."
Ruri ke duma ge
nkabe meoya e mengwe e mentši e be e ikemišeditše
go itirela boikgafo bakeng sa lerato la-ka!
Ga se gore nka
se kgone go tšhela go bona go baba ka moka mo Pelo ya ka e
nago le gona.
Ke ka fao
nka thabelago lerato la go dirišana le la botho la bana ba
ka ».
Mantšu a
ka se hlaloše go baba mo Jesu a go tšholletšego
go nna
Go tsentšwe
mpholo
go
nyema moko e
go
phagamiša pelo ka go bola
ga yona.
Gaešita
le ge ke ile ka leka selo se sengwe le se sengwe go e thibela, mpa
ya-ka e ile ya gana go e amogela. Tšhušumetšo
e matla e ile ya dira gore e rotoge mometšong wa-ka.
Eupša ka
baka la lerato la ka go Jesu, le ka thekgo ya mogau wa gagwe, ga se
ka mo gana.
Ke mang yo a
bego a ka hlalosa tlaišego yeo go tšhologa mo le Jesu
go ilego gwa ntlišetša yona! Di be di le tše
dintši kudu moo e lego gore ge nkabe ke se ka thekgwa, go
matlafatšwa le go matlafatšwa ke yena, ruri nkabe ke
bile mohlaselwa wa lehu ka makga a mantši.
Jesu o ile a
ntšhela feela karolo e nyenyane ya go baba mo a bego a e
rwele.
Ka tlwaelo
sebopiwa se ka se kgone go tliša go baba goba bose bjo bontši
go swana le ka makga a mantši Jesu wa ka yo botho kudu a ilego
a ntšhela ka go nna.
Ke
yena a nnoši yo a rwelego le go kgotlelela go baba mo go
bakwago ke sebe. Ke be ke dutše ke e-na le kgopolo ye:
sebe se sebe e bile se a senya!
Ge e ba
dibopiwa ka moka di be di ka kwa le go lemoga mafelelo a mpholo le a
babago a sebe, di be di tla phema sebe bjalo ka ge eka ke phoofolo e
šiišago yeo e tšwago diheleng!
Go kwa go ile
gwa ntira gore ke hlalose ditiragalo tše dingwe tše
bohloko tšeo Jesu wa-ka yo botho ka mehla a ilego a ntira gore
ke itemogele e le gore ke kgone go tšea karolo ditlaišegong
tša gagwe.
Ka gona nka se
hlokomologe gore o ile a mpontšha gape le ditiragalo tše
di homotšago tšeo di ilego tša goketša
pelo ya-ka.
Nako le nako o
be a ntumelela go bona baperisita ba ba lokilego le ba bakgethwa bao
ka phišego le boikokobetšo ba bego ba keteka diphiri
tša tumelo.
Ge ke bona
ditiragalo tše, gantši kudu ke be ke ikwa ke buduletšwe
go bolela go Jesu yo ke a rategago ka pelo yeo e tletšego
lerato gore:
“Bodiredi
bja moperisita yo seriti se se se phagamego se filwego ke bjo bo
phagamego gakaakang, bjo bogolo, bjo bobotse kudu le bjo bo
phagamego.
-e sego fela go
swarega go go dikologa, .
-eupša
go itira sehlabelo go Tatago yo a sa Felego
bjalo ka
mohlaselwa wa poelano, lerato le khutšo ".
Ke ile ka
ikhomotša ka go bona, ke nnoši, goba kgauswi le Jesu,
moperisita yo mokgethwa yo a bego a keteka mmisa. Ka Jesu ka go
yena, monyakišiši o be a bonagala go nna e le monna yo
a fetogilego.
Go ile gwa ba
gwa bonagala go nna gore ke Jesu ka boyena yo a ilego a keteka
Sehlabelo sa Modimo legatong la gagwe.
E be e le e
segišago ka mo go feteletšego
- kwa Jesu a
bala dithapelo tsa Mmisa ka tlotso e tshwanang, .
- bona a
fallela le ho phetha mokete o halalelang ka seriti se lekanang.
Se se ile sa
tsoša ka go nna go kgahlwa kudu ke bodiredi bjo bjalo bjo bo
phagamego le bjo bokgethwa.
Ga ke tsebe
gore ke dikgaugelo tše kae tšeo ke di hweditšego
ge ke bona Mmisa o ketekwa ka tlhokomelo le boineelo bjo bogolo
gakaakaa.
Ke dibone tše
dingwe tše kae tša Modimo tšeo ke bilego le
tšona tšeo nka ratago go di feta ka setu.
Eupša ka
ge go kwa go ntaela gomme ge ke ngwala, Jesu gantši o nkgoboša
ka baka la go tšwafa ga-ka goba ka gobane ke nyaka go tlogela
dilo, ke tla dumelelana le seo.
Ka go bea
kholofelo ya ka ka moka go yena, ke nyaka go mmotša gore:
"Re
swanetše go ba le go se fele pelo gakaakang go wena, Jesu wa
ka yo botse. Ke tla go kgotsofatša, Lerato la ka le le bose."
Eupša ka
ge ke ikwa ke sa swanelege e bile ke sa kgone go bolela ka diphiri
tše bjalo tše di tseneletšego, tše di
phagamego le tše di phagamišago, ke tla dira bjalo ka
kgodišego e kgolo thušong ya mogau wa gago wa Modimo ".
Ge ke dutše
ke boloka ka kelohloko Sehlabelo sa Modimo, .
Jesu o ile a
ntira gore ke kwešiše gore Mmisa o akaretša
diphiri ka moka tša bodumedi bja rena.
Bolela ka setu
le pelo, ka lerato le sa feleng la Modimo.
Gape o bolela
le rena ka Topollo ya rena ka go re dira gore re gopole ditlaišego
tšeo Jesu a di kgotleletšego bakeng sa rena.
Mmisa o re dira
gore re kwešiše gore, re sa kgotsofatšwe ke go
re hwetše gatee Sefapanong, Jesu o nyaka,
.
- ka Lerato la
gagwe le legolo, .
- go
phatlalala ka go rena le go tšwetša pele Boemo bja
gagwe bja Mohlaselwa ka Selalelo se Sekgethwa.
Jesu
o dirile gore le nna ke kwešiše se
Mmisa
le Selalelo se
Sekgethwa
- ke kgopotšo
e sa felego ya lehu la gagwe le tsogo ya gagwe, .
-tšeo di
re fago pheko ye e phethagetšego ya bophelo bja rena bja go
hwa e
-tšeo di
re botšago gore mebele ya rena, .
yo a tlago go
phatloga gomme a fetošwa molora ka lehu, o tla tsoga gape
bakeng sa bophelo bjo bo sa felego ka letšatši la
bofelo.
Ba botse, e tla
ba bakeng sa letago.
Go batho ba
babe, e tla ba tlhokofatšo.
Bao ba sa kago
ba phela le Kriste ba ka se tsošwe ka yena.
Batho ba
ba lokilego bao ba bilego kgaufsi le yena nakong ya bophelo bja bona
ba tla ba le tsogo e swanago le ya gagwe.
E ile ya ntira
gore ke kwešiše gore selo seo se homotšago kudu
ka Sehlabelo se Sekgethwa sa Mmisa ke Jesu yo
a bonwago tsogong ya gagwe .
Se se
phagametše sephiri le ge e le sefe se sengwe sa bodumedi bja
rena bjo bokgethwa.
Go
swana le phišego ya gagwe le
lehu, tsogo ya
gagwe e mpshafatšwa ka tsela ya sephiri
dialetareng tša rena ge mmisa o ketekwa.
Ka tlase ga
seširo sa senkgwa sa sakramente, .
Jesu o ineela
go dikgokagano gore e be modirišani wa bona nakong ya leeto la
bodumedi la bophelo bja bona bja go hwa.
Ka mogau wa
sefuba sa Boraro bo Bokgethwa, .
o fa bophelo
bjo bo swarelelago ka mehla go bao ba tšeago karolo, mmele le
moya, sakramenteng ya Selalelo.
Diphiri tše
di tseneletšego kudu moo e lego gore re
tla kgona go di kwešiša ka botlalo feela bophelong bja
rena bjo bo sa hwego.
Le ge go le
bjalo, gona bjale, ka sakramenteng, Jesu o re fa ka ditsela tše
ntši - tšeo di nyakilego di bonagala - tatso ya seo a
tlago re fa sona Legodimong.
Mmisa o
re fa go naganišiša
-Bophelo,
-phišego,
-Lehu le
- tsogo ya
Jesu.
Botho bja
Kreste, .
- ka diphetogo
tša bophelo bja gagwe bja lefaseng, .
-e fihleletšwe
mo mengwageng ye masometharo-tharo.
Eupša, Mmiseng,
.
- ka tsela ya
sephiri e
-ka nako e
kopana, .
e mpshafatšwa
boemong bja go fedišwa ga mehuta ya sakramente.
Mehuta
ye e na le Jesu boemong bja Mohlaselwa
ya
Lebelo e
ya
lerato la poelano , .
go fihlela di
jewa ke motho wa motho.
Ka morago ga
tšhomišo ye, .
- go ba gona ga
sakramente ga Jesu ga go sa le gona pelong. Jesu o boela
popelong ya Tatagwe, .
go no swana le
ge a dirile ge a tsoga bahung.
Sakramenteng sa
Selalelo, .
Jesu
o re gopotša gore mebele ya rena e tla tsošwa letagong.
Bjalo ka ge
Jesu a boela sehubeng sa Tate ge go ba gona ga gagwe sakramente go
fela, le gona
Re tla feta go
ya bodulong bja rena bjo bo sa felego sehubeng sa Tate ge re kgaotša
go ba gona ka bophelo bja rena bja bjale bja lefaseng.
Mmele wa rena,
go swana le go ba gona ga sakramente ga Jesu ka morago ga go phethwa
ga moamogedi, o tla bonagala o se sa le gona.
Eupša, ka
letšatši la Tsogo ya legohle , .
- bakeng sa
mohlolo o mogolo wa Matla-ohle a Kgethwa, .
-tla boa
bophelong le, .
- e kopane le
moya wa rona, e tla thabela lethabo le sa feleng la Modimo.
Ba bangwe, ka
mo go fapanego, ba tla furalela Modimo gore ba fete ditlhokofatšo
tše šoro le tša ka mo go sa felego.
Sehlabelo
sa Mmisa se tšweletša ditlamorago tše di
makatšago, tše di kwagalago le tše di phadimago.
Ka gona, ke ka
baka la’ng Bakriste ba holwa ganyenyane gakaakaa? Gobane
moya wo o ratago Modimo, .
na go ka ba le
selo le ge e le sefe se se homotšago le se se holago kudu?
Sakramente
- e fepa moya
gore o swanelwe ke Legodimo, e
- e fa mmele
tokelo ya go thabišwa ka Thato ya Modimo ye e sa felego.
Ka letšatši
le legolo le la tsogo ya mebele , .
- ketsahalo e
khōlō e phahametseng tlhaho e tla etsahala, .
- e bapetšwa
le seo se diregago ge, .
ka morago ga go
naganišiša ka leratadima leo le tletšego
dinaledi gomme letšatši le tšwelela, .
e monya seetša
sa dinaledi.
Eupša,
gaešita le ge di ka nyamelela mahlong a mmogedi, dinaledi di
boloka seetša sa tšona gomme di dula di le gona.
Go swana le
dinaledi, meoya, .
- e
kgobokeditšwe bakeng sa kahlolo ya mafelelo moeding wa
Josafate, .
-tla bona meoya
e meng.
Seetša
seo se hweditšwego le go boledišana ka
- Sehlabelo se
Halalelang ka ho fetisisa e
- sakramente ya
Lerato
e tla bonagala
moyeng o mongwe le o mongwe.
Eupša ge
Jesu, Letšatši la toka, a tšwelela, .
- e tla monya
meoya yohle e halalelang ka ho yona. e tla di dumelela go dula
di le gona, .
sesa mawatleng
a magolo a dika tša Modimo.
Gomme go tla
direga eng ka meoya yeo e amogilwego Seetša se sa Modimo?
Ge
nkabe ke nyaka go araba potšišo ye, nka ngwala nako ye
telele. Ge Morena a rata, ke tla beela potšišo ye
bakeng sa tiragalo e
nngwe.
Jesu o ile a
ntira gore ke kwešiše
-gore mebele
yeo e tlago kopanywa gape le meoya ya yona yeo e phadimago ka seetša,
e tla kopana ka mo go sa felego le Modimo.
Eupša
meoya yeo e ka se bego le seetša
ka gobane ba be
ba sa nyake go tšea karolo Sehlabelong se Sekgethwa le
Sakramenteng sa Lerato, ba tla lahlelwa bodibeng bja leswiswi.
Gomme, ka
lebaka la go hloka tebogo ga bona mo go dirilwego ka boithaopo
kgahlanong le Monei yo Mogolo, ba tla fetoga makgoba a Lusifa,
kgošana ya leswiswi. Ba tla tlaišwa ka mo go sa
felego ke go itshola mo go šiišago.
Ka baka la
dikgaugelo tše dintši tšeo Jesu a bego a fela a
mpha tšona, .
Ke
be ke tletše kganyogo e kgethwa ya go dula ke kopane
le yena, .
go
akaretša le ge moya wa ka o tloga mmeleng wa ka e
gore
Jesu o mphile bohloko bjo bogolo bja go tlaišega ka baka la
bao ba hlokago tebogo
bakeng
sa Sehlabelo se Halalelang sa Mmisa e
bakeng
sa sakramente ya Lerato.
Ge e le Jesu,
gantši o be a nkgopotša kholofetšo ya gagwe e
bose.
yeo ke šetšego
ke boletše ka yona ka lenyalo la sephiri
leo a bego a nyaka go le phetha le nna.
Gomme gantši
ke be ke mo rapela ka kgopolo ye ke re:
"Oo
molekane yo bose kudu, akgofa o se ke wa diegiša kopano ya ka
ya kgauswi le wena. Na ga o bone gore ga ke sa kgona go leta?"
Re ka kopana le
ditlemo tše di sa aroganywego tša lerato e le gore go
se be le motho yo a re aroganyago, gaešita le ka motsotswana!
"
Jesu ,
yo a bego a e-na le kganyogo e kgolo ka go nna ya lenyalo le la
sephiri, o ile a re go nna :
"Se
sengwe le se sengwe sa lefase se swanetše go ganwa. Se sengwe
le se sengwe! Se sengwe le se sengwe!
Le gona e sego
feela pelo ya gago, eupša le mmele wa
gago .
Ga o tsebe gore
moriti o monyenyane wa lefase o ka ba kotsi bjang. Ke lepheko le
matla go Lerato la ka.
Ka mantšu
a ke ile ka ba le sebete gomme ka mmotša ka kgapeletšo
gore:
"Morena wa
ka, na go bonala eka ke sa na le selo seo nka se tlošago go
nna, pele ke thabišwa ke Wena ka botlalo?"
Ke ka baka
la’ng o sa mpotše gore ke eng?
O a tseba gore
ke ikemišeditše go dira se sengwe le se sengwe seo o se
nyakago."
Bjalo ka ge ke
boletše, ke ile ka amogela mahlasedi a seetša go tšwa
go Jesu.
ka fao ke ile
ka lemoga gore o be a bolela palamonwana ya gauta yeo e nago le
seswantšho sa gagwe sa sefapano godimo ga yona yeo ke bego ke
e apara monwaneng wa ka.
Ke ile ka
mmotša gore:
"Oho
Molekane yo Mokgethwa, ke ikemišeditše go e tloša
monwaneng ge o rata."
O re :
.
"Tseba
gore ke tla go fa palamonwana ye bohlokwa le ye botse kudu, yeo go
yona go tlago go betlwa Seswantšho sa ka."
E tla phela, e
le gore nako le nako ge o e lebelela, mesebe e mefsa ya lerato e tla
tsena pelong ya gago.
Palamonwana ya
gago ga e sa nyakega bjale."
Ka gona
- kgotsofetse
go feta le ge e le neng pele, e
-ka ge ke be ke
se na lerato la palamonwana, ke ile ka e tloša monwaneng ka
pela
boletše:
"Molekane
yo mokgethwa, bjale ka ge ke go kgahlile, .
-Mpotše
ge e ba go sa na le selo ka go nna
-yeo e ka bago
tšhitišo go kopano ya rena ya go ya go ile le yeo e sa
fedišwego. "
Ka morago ga go
leta nako e telele a tlala
- ditokisetso
tse hlokolosi e
- matšeliso
a phahameng, ntle le tlaišego, .
mafelelong
letšatši leo ke le hlologetšwego la kopano ya ka
ya sephiri le Jesu, Molekane yo a rategago wa moya wa ka, le
itlhagišitše.
Bjalo ka ge ke
gopola gabotse, go be go šetše matšatši a
mmalwa pele ga monyanya wa Bohlweki bja Kgarebe ye e
Hlogonolofetšego. (7) .
Bošegong
bja pele ga moo, Jesu wa-ka yo botho o be a e-na le lerato ka mo go
kgethegilego e bile a thabile.
O ile a bolela
ka sephiri se segolo go feta ka mo go tlwaelegilego.
O ile a tšea
pelo ya ka ka Matsogong a gagwe gomme a e lebelela gape le gape. Ka
morago ga go feta go yona gabotse kudu, o ile a e tloša lerole
gomme a e bušetša legatong la yona.
Ka gona o ile a
tliša seaparo se sebotse kudu, seo se bego se bonagala se
dirilwe ka gauta e botse yeo e nago le mebala e sa swanego. Ke e
beile.
O ile a tšea
mabenyabje a mabedi a bohlokwa, e lego masale, a a tsenya ditsebeng
tša ka. O ile a kgabiša molala le matsogo a-ka ka
sefaha le dipalamonwana tšeo di dirilwego ka mabenyabje a
bohlokwa.
O beile
mphapahlogo o mogolo hlogong ya ka, o apešitšwe ka
mabenyabje a phadimago.
Morago ga
go be go
bonagala go nna gore mabenyabje a be a dira modumo o mobotse gakaakaa
moo go bego go bonagala a bolela.
-Botle, Matla,
Botle, .
-ya Botho le
Bogodimo bja Modimo, .
- gammogo le ya
mekgwa ka moka ye mebotse ya Botho bja Jesu, Molekane wa ka.
Go be go ka se
kgonege go hlalosa seo ke se kwelego
mola moya wa ka
o be o sesa lewatleng la dikhomotšo.
Ge a be a bea
lešela phatleng , a re go nna :
"Mosadi yo
bose kudu, mphapahlogo wo wo o go kgabišago hlogo o filwe ke
nna gore go se be le selo seo se hlaelelago go go dira gore o
swanelwe ke go ba mosadi wa ka."
O tla e bušetša
go nna ka morago ga lenyalo la rena.
Ke tla e
bušetša go wena Legodimong, ka morago ga lehu la gago
».
Mafelelong,
Jesu o ile a tliša seširo seo a ilego a nkhurumela ka
sona go tloga hlogong go fihla maotong.
Ka seaparo se
sa bohlokwa, .
-Ke fetogile yo
a naganago kudu, .
- go naganišiša
ka bodiidi bja motho wa ka le ka tlhalošo ya mokgabišo
wo mongwe le wo mongwe wo a bego a o kgabišitše ka nna
bošegong bja pele ga lenyalo la rena la sephiri.
Nka bolela gore
le ka mohla bophelong bja-ka ga se ka ka ka ikwa ke le boemong bjo
bjalo bjo bo feteletšego.
E ile ya ntira
gore ke ikwe boima bjo bogolo bjoo Modimo a ka bo neago sebopiwa seo
se lebelelwago e le moratiwa wa sona.
Ao! ke
maikwelo a makatšago gakaakang ao a bego a dula monaganong
wa-ka.
Go e na le go
kwa go phagama ga seo Jesu a bego a sa tšwa go ntira sona, ke
ile ka ikwa se se fapanego.
Ke ile ka ikwa
ke nyamile ka tsela yeo e ilego ya dira gore ke dumele
-gore ke be ke
hlakahlakane, gomme
-gore ke be ke
hwile.
Eupša,
boemong bjo bja go fedišwa, ke retologile go Jesu yo ke a
rategago.
Ka kgakanego ya
ka e kgolo, .
Ke be ke sa
kgolwe gore ke Modimo yo a bego a kgabišitše bahlanka
ba gagwe ba banyenyane ka mabenyabje a mantši gakaakaa a
bohlokwa.
Go be go
bonagala go sa lokela go nna
-yo a sa kago a
mpha feela seaparo se se bjalo, .
-eupša
seo se sa dutše se le gona le go feta selo se sengwe le se
sengwe, .
a Modimo o
ile a dira bjalo ka mohlanka wa monyadiwa yo a mo kgethilego, Modimo
yo sebopiwa se sengwe le se sengwe se mo kwago se senyenyane sa
dipontšho tša sona. Ka gona ka mo kgopela gore
a nkgaugele le gore a ntebalele.
Ge e le
tlhalošo ya dikarolo tše di fapa-fapanego tša
seaparo sa-ka, tšeo di lebelelwago e nngwe le e nngwe ka
thoko, ke a di hlokomologa, ka ge ke gopola mo gonyenyane kudu ka se
gona bjale, ka morago ga nywaga e mentši gakaakaa.
Ke no re seširo
seo Jesu a se beilego hlogong gomme sa wela maotong a ka se ile sa
tšhoša batemona bao ba bego ba lebeletše go bona
seo Jesu a se dirago godimo ga motho wa ka.
Eupša
gateetee ge ba mpona ke apere ka tsela ye, .
- ba be ba
tšhogile e bile ba tšhogile kudu moo ba ilego ba se be
le sebete sa go batamela goba go ntlhokofatša.
-Ba be ba
lahlegetšwe ke sebete sa bona ka moka le go se šetše.
Mo ke boeletša
refrain ya ka ya ka mehla ke re ke hwetša go le thata go bea
pampiring seo se diregilego magareng ga ka le Jesu.Ke kgona go fenya
dihlong tša ka fela ka gobane ke nyaka go ba yo a kwago.
Ke akaretša
kanegelo ya ka ka go re
-gore ka go
phafoga ga Monyanya wa Bohlweki bja Kgarebe e Kgethwa Maria,
Nna, motho wa
modiidi, ke be ke kgahlwa ke Jesu wa-ka yo botse, yo a ilego a tšhoša
batemona ka mo go feletšego.
Ba tšhaba,
gomme barongwa ba Modimo ba tla ka tlhompho e sa tlwaelegago, .
e lego seo se
bego se dira gore ke tšhošege bjalo ka ge eka ke dirile
selo se se fošagetšego goba se se nyatšegago.
Ba ile ba
batamela nna gomme ba dula ba na le nna go fihlela Jesu yo botho ya
ka a boa.
Mesong e
latelago, .
Jesu, ka
bogolo bja gagwe ka moka le ka sekgatlhi le bose bjo bo sa
tlwaelegago, o ile a tla go nna, .
ka
sehlopha sa Kgarebe Maria e Hlogonolofetseng le Mohalaledi Catherine
(8).
Jesu o ile a
kgopela barongwa gore ba opele sefela sa legodimong le se sebotse. Ge
ba dutše ba opela, Mokgethwa Catherine o ile a nkgothatša
ka bonolo.
O ile a
ntshwara ka seatla e le gore Jesu a kgone go bea palamonwana ya
bohlokwa ya lenyalo monwaneng wa ka.
Gomme, ka botse
bjo bo sa bolelwego, Jesu o ile a nkgokarela le go nkatla ka makga a
mmalwa. Mma, Kgarebe Maria yo a Hlogonolofetšego, le yena
o dirile seo.
Ke ile ka ba
gona poledišanong ya legodimong yeo go yona Jesu a ilego a
bolela ka kgogedi ya lerato leo a bego a e-na le lona go nna.
Ka lehlakoreng
la ka, ke nweletše kgakanego e kgolo bakeng sa go hloka mohola
ga lerato la ka go yena, ke ile ka re go yena: "Jesu, ke a go
rata! Ke a go rata! O a tseba kamoo ke go ratago ka gona!"
Kgarebe ye e
Hlogonolofetšego e boletše le nna ka mogau wo o sa
tlwaelegago wo Jesu, Molekane wa ka yo botho, .
o ile a
ntumelela gomme a nkgothaletša gore ke fetoše lerato le
boleta la go ratana.
Jesu, Molekane
wa ka, o mphile melao e mefsa ya bophelo
e le gore ke
kgone go phela ke kopane kudu le yena le go mo latela kgaufsi kudu.
Go nna, melao
ye ga e bonolo go e hlalosa ka tsela ya setegeniki.
Ka motheo wa
bona le mokgweng wa bona wa letšatši le letšatši,
ka mogau wa Modimo, ga se nke ka ba tshela.
Ke tše:
Ke
swanetše go ba le go arogana mo go feletšego bakeng sa
tlholo ka moka, go akaretša le nna ka noši . Ke
swanetše go phela ka go lebala mo go phethagetšego ga
se sengwe le se sengwe, gore ka gare ga ka go tsepame feela
go Jesu.
Gomme ke
swanetše go e dira ka lerato le le phelago le le le
thuthumelago go yena, .
e le gore
thabile
ka ditiro tša ka, .
ka
hwetša bodulo bja sa ruri pelong ya-ka .
O ile a mpotša
gore, ka ntle le yena, nka se tsoge ke kgomaretše motho le ge
e le ofe, gaešita le nna.
Dikgopotšo
tša ka tša se sengwe le se sengwe le se sengwe le se
sengwe di swanetše go tsošwa fela go yena, ka ge
dibopiwa ka moka di hwetšwa go yena fela.
Go fihlelela
se, go a nyakega
- ka mehla dira
ka go se kgomege mo go kgethwa e
- hlokomologa
se sengwe le se sengwe seo se diregago go go dikologa.
Ka mehla ke
swanetše go dira ka go loka le go ba bonolo, se sengwe le se
sengwe seo se ntiragalelago go tšwa go dibopiwa.
Ge, ka dinako
tše dingwe, .
Ke
be ke sa itlwaetše
dilo tše, .
Jesu wa ka yo
bose o ile a nkgoboša o šoro, a mpotša gore:
"Ntle le
ge o ka fihla go detachment yeo e šomago gabotse le yeo e nago
le maikutlo, o ka se beeletšwe ka botlalo Seetšeng sa
ka."
Ge e ba, ka mo
go fapanego, o ka itlhobola selo se sengwe le se sengwe mo lefaseng,
o tla swana le kristale e bonagalago gabotse.
seo se
dumelelago go tlala ga seetša go feta. Ka go rialo
Bomodimo bja ka, bjo e lego Seetša, bo tla go tsenelela ».
Ke
swanetše go ikarola go nna gomme ke phele ke nnoši le
ka mo go feletšego go Jesu.
Ke
swanetše go ba šedi gore ke apare moya wa kgonthe wa
tumelo.
Ka moya wo wa
tumelo ke tla kgona go hwetša tsela
-itsebe le go
ipelaela, .
-lemoga gore,
ke nnoši, ke lokile ka lefeela, .
-go hwetša
ditsela tša go tseba Jesu gakaone, e
- ba le ho feta
boitshepo.
O ile a
mpotša gape gore : .
"O tla
tšwa go wena gomme wa inela lewatleng le legolo la Providence
ya ka, ka morago ga ge o ntsebile le wena."
Mosadi wa ka,
ka ge ke na le lehufa, nka se go dumelele go itemogela lethabo le
lenyenyane felotsoko. O swanetše go dula o le kgauswi le
Molekane wa gago, pele ga gagwe, e le gore a se ke a go belaela.
Ka gona o tla
mpha pušo e feletšego godimo ga gago, e le gore ge ke
nyaka
go
go phophola goba go go gokarela, goba go itlatša ka charisma,
go atlana goba lerato
goba
gaešita le go lwa le wena, go go kweša bohloko, go go
otla ka mo nka kgonago.
Ka baka la ka,
le ka tokologo e tletšego, le tla ikokobeletša selo le
ge e le sefe seo ke bonago se nyakega, ka ge re swana le dihlabi le
lethabo la rena.
Ga go na lebaka
le lengwe ge e se go kgahliša le go kgotsofatšana, re
tla ba ra ba le phadišano ya gore ke mang yo a ka kgotlelelago
tlaišego kudu."
O
ile a tšwela pele a re: “E sego thato ya gago, eupša
ya ka e swanetše go phela go wena gore ke buše bjalo ka
kgoši mošate wa gagwe wa
bogoši.”
Mosadi wa ka,
se se swanetše go fenya ka mo go feletšego magareng ga
nna le wena.
Go sego bjalo
re tla swanelwa ke go kgotlelela go kitimela ga lerato le le sa
phethagalago, leo go lona meriti e tlago go go rotogela gomme
e tla feletša
ka go se loke ga tshepedišo yeo e sa fetošwago
go bahlomphegi
bao ba swanetšego go fenya magareng ga nna le wena, mosadi wa
ka.
Bohlomphegi bjo
bo tla dula go wena
-ge, nako le
nako, o leka go tsena lefeela la gago, ke gore
-ge o fihlelela
tsebo ye e phethagetšego ya gago.
Ga go nyakege
gore o eme fao, ka gobane ka morago ga go lemoga go se be gona ga
gago, ke nyaka gore o nyamelele ka mo go feletšego ka go nna.
O swanetše
go dira se sengwe le se sengwe go tsena ka Matla ao a sa Felego a
Thato ya ka.
Ka baka la se o
tla gogela godimo ga gago dikgaugelo ka moka tšeo o tlago go
di hloka go rotogela ka go nna, go dira bjalo
- dira se
sengwe le se sengwe le nna, - ntle le go šupa go wena."
Gomme
a tšwela pele ka gore: "Nakong ye e tlago, ke nyaka gore
go se sa ba le 'wena' le 'nna'.
Go ka se sa ba le 'dithato' le ' dithato'."
Mantšu
a a tla nyamelela gomme a tšeelwa legato ke "re
tla ". Se
sengwe le se sengwe e tla ba "bere".
Bjalo ka ge
monyadiwa le ge e le ofe yo a botegago a be a tla dira, .
-o tla dira
joint action le nna le
-o tla hlahla
diphetho tsa lefatshe.
Batho ka moka
bao ba lopolotšwego ka Madi a ka ba ile ba ba morwa wa ka le
ngwanešo.
Gomme ka ge e
le ba ka, le bona e tla ba bana le bana beno.
Le gona ka ge
bontši bja bona ba ile ba hlaga gomme ba arogana, o tla ba
rata bjalo ka mma wa kgonthe.
Ba bantši
gape ga ba na hinged:
wena, go swana
le nna, o tla tšea tlaišego yeo e ba swanetšego.
Ka
ditshenyagalelo tša boikgafo bjo thata kudu, o tla leka go di
tliša lefelong le le šireletšegilego. O
imetšwe ka mohola wa ditlaišego tša gago gomme o
nošetšwa ka madi a gago le a ka, o tla di iša
Pelong ya ka.
Ge tate a ba
bona, .
-ga se feela
gore o tla ba le kgaugelo le go lebalela, eupša, .
- ge ba itshola
bjalo ka lehodu le lebotse, .
kgauswinyane ba
tla tšea Paradeise yeo e sa felego ".
"Mafelelong,
- go fihla bokgoleng bjoo o ikarolago go tšohle tšeo e
sego tša ka ka botlalo, .
-
o tla inela kudu le go feta ka Thatong ya ka ye e feletšego.
Ka fao, ka
lebaka la tsebo ya Essence ya ka
-gore letšatši
le letšatši le tla phela ka go lena,
- o tla hwetša
botlalo bja Lerato la ka.
Go tsenya
lerato la gago ka moka le bohlale bja gago go yona go feta le ge e le
neng pele, .
o tla hwetša
dibopiwa ka moka go nna, bjalo ka seiponeng seo se bonagatšago
seetša le diswantšho.
Ka go lebelela
ga tee o tla ba bona ka moka gomme o tla tseba boemo bja temogo ya
bona.
Ke moka, bjalo
ka mma yo lerato le
-ka moya wa
nnete wa kgaugelo, .
-ke Moya wa ka
le wa Mma, .
o tla dira
sehlabelo se se phagamego o itlhabela bakeng sa dibopiwa tše.
Sehlabelo se se
tla swana le kobo yeo e tlago go khupetša bjalo ka moekiši
le mosadi wa ka wa nnete le yo a botegago ".
Tsela ya go
hlaloša dilo tše di sa lemogegego tša Lerato la
Jesu yo botho wa ka yo, ka seatla se se bulegilego, le gape ka go
feteletša, .
- o ile a dira
konteraka ya lenyalo la gagwe la semoya le nna gomme
- o ile a mpha
melao ya ka e mecha ea bophelo.
Ka makga a
mmalwa o ile a tšea moya wa ka le yena go ya Legodimong, .
gore ke kgone
go kwa meoya ye e šegofaditšwego e dula e opela difela
tša letago le ditebogo go Mohlomphegi wa Kgethwa.
Ke ile ka
naganišiša ka dikhwaere tše di fapanego tša
barongwa le bakgethwa.
Ka moka ba be
ba nweletše Thatong ya Modimo, ba nweletše ka go Bogolo
bja gagwe.
Ge ke lebelela
go dikologa Terone ya Modimo, ka bona
- mabone a
mangata a khanyang, .
- e sa feleng e
khanyang ho feta letsatsi.
Se se ile sa
ntumelela go bona le go kwešiša
- mekgwa e
mebotse ya ka gare e
- dika tša
Modimo tšeo, ka motheo wa tšona, .
- di
tlwaelegile go Batho ba bararo ba Bomodimo.
Ke ile ka kgona
go e hlatha
- meoya e
šegofaditšwego, .
- mmogo goba ka
go latelana, .
thabela seetša
se gomme o dule o thabile.
Le gona go sa
šetšwe nywaga-kgolo e sa felego ya bosafelego, ga ba ke
ba kwešiša Modimo ka mo go feletšego.
Se ke ka gobane
menagano yeo e bopilwego e ka se kwešiše
Mohlomphegi, .
bogolo
bjo bogolo e
Bokgethwa
bja Modimo, .
Sephedi seo se
sa hlolwago le seo se sa kwešišegego.
Go ya ka seo ke
se bonego le seo ke ithutilego sona, le nna ke se kwešišitše
Meoya ya
barongwa le e šegofaditšwego e tšea karolo
mekgweng e mebotse ya Boraro botee
-ge ba hlapa ka
Lesedi le.
Go no swana le
-ge re lebane
le seetša sa letšatši ka botlalo, .
-re ruthetše,
gona
-barongwa le
bakgethwa pele ga Letšatši le le sa Felego la Modimo
Paradeiseng, .
- di
beeleditšwe ka Seetša se se sa felego gomme ka go rialo
di swana le Modimo.
Phapano ke gore
Modimo
ge e le gabotse ga a fele ka tlhago,
.
mola
meoya e šegofaditšwego le ya barongwa e lekanyeditšwe
ba tšea
karolo dika tša Modimo feela go ya ka bokgoni bja bona bjo bo
lekanyeditšwego.
Modimo,
Letšatši le le sa Felego le le le sa Felego, o neela ka
moka ga gagwe ntle le go tsoga a lahlegetšwe ke selo. Mola
dibopiwa, tšeo ge e le gabotse e lego batšea-karolo, .
- ba tšoana
le Letsatsi le sa Feleng
-feela go ya ka
bogolo bjo bonyenyane kudu le bogolo bja letšatši la
gago.
Ke ikwa ka mo
go kwagalago gore selo se sengwe le se sengwe seo ke sa tšwago
go se bolela ga se sa nepagala e bile ga se sa lekana.
Ka gobane seo
ke ithutilego sona leetong le le le šegofaditšwego ruri
se ka se kwešišwe gabotse ka mantšu a ka.
Ke na le
kgopolo ya kakaretšo ya seo ke se lemogilego, eupša nka
se kgone go se bolela ka mo go kwagalago.
Moya o tšwa
mmeleng wa wona ka nako e kopana, o išwa lefelong le le le
šegofaditšwego, ke moka o boela kgolegong ya mmele wa
wona.
Ga go kgonege
go bolela selo se sengwe le se sengwe seo o se bonago le seo o
ithutago sona.
Phihlelo ya
moya wo Modimo a e neago mohlala wa seo a nyakago gore o se kwešiše
e ka bapetšwa le ya ngwana yo a sa kgothego ka thata gomme a
pepentšhwa papading e kgolo.
E tla bolela
dilo tše dintši ka dikgopolo tša gagwe.
Eupša ka
ge a sa tsebe go e bolela, o a hlabja ke dihlong gomme o a homola.
Ge nkabe e se
ka go kwa, nka rata go homola bjalo ka ngwana. Nka bolela feela
bošilo ka morago ga bošilo.
Le ge go le
bjalo, ke tšwela pele ka go re ke ikhweditše ke sepela
le Jesu, Molekane wa ka, nageng ye ya gabo rena ye e šegofaditšwego
gare ga dikhwaere tša barongwa, bakgethwa le ba
šegofaditšwego.
Ka gore ke be
ke le monyadiwa yo moswa, ka sediko, .
ba be ba re
ratana le
e
ile ya tšea karolo le rena lethabong la lenyalo la rena la
morago bjale. Go be go bonagala eka _
.
- bao ba bego
ba lebetše dikganyogo tša bona le
-gore ba be ba
kgomegile fela ka ya rena.
Ge
a bolela le bakgethwa , Jesu o
itše : .
« Ka
potego ya yona go mogau wa ka, moya wo o fetogile phenyo le go
makatša ga Lerato la ka».
Ke
moka a ntsebiša barongwa gomme
a re go bona :
" Bona
ka fao lerato la ka go yena le fentšego se sengwe le se
sengwe ."
Ke moka a mpea
sedulong sa bogoši sa letago seo a ilego a ntira gore ke
swanelege.
O ile a re go
nna: " Le ke lefelo la gago la
letago gomme ga go yo a tlago go kgona go go amoga ."
Ke be ke nagana
gore go be go bolela gore ga ke boele lefaseng.
Eupša ka
madimabe, gateetee ge ke kgodišegile ka se, ke ile ka ikhwetša
ke le ka gare ga maboto a mmele wa ka.
Tsela ya go
hlalosa morwalo wo ke ilego ka o kwa ka go swanelwa ke go dula
mmeleng wa-ka gape.
Ge go bapetšwa
le Legodimong, dilo ka moka mo lefaseng di be di bonagala bjalo ka
ditlakala go nna.
Dilo tše
di thabiša dikwi tša dibopiwa tše dingwe, eupša
go nna di be di bonagala e le tše nyamišago.
Batho bao ba
rategago go nna e
- yeo ke nago
le go ela hloko kudu, .
-yo ke ilego ka
fetša nako e ntši le yena ke le dipoledišanong
tše botho le tše di nago le maitshwaro, bjale di be di
bonagala di tena e bile di sa kgahliše.
Lega go le
bjalo, ge ke be ke di lebelela e le diponagalo tša Modimo, .
moya
wa ka o be o itemogela moriti wa kgotsofalo le kgotsofalo, gomme
Ke
ile ka kgona go di
kgotlelela.
Ka baka la tše
ka moka pelo ya ka e be e sa iketlile, eupša ga se ka dira
selo ge e se go ngongorega go Jesu.
-Kganyogo ya ka
ye e tšwelago pele ya go ba Legodimong, .
- tlaišego
ya ka ya ka gare, - go tšwafa ga ka mabapi le dilo tša
lefase le, se sengwe le se sengwe se be se eja moya wa ka. Go be
go bonagala go nna gore bjale go be go sa kgonege gore ke tšwele
pele ke phela mo lefaseng.
Lega go le
bjalo, go kwa ga-ka Modimo ka tlase ga maemo ka moka go ile gwa laela
-gore ga ke
nyake lehu, .
-eupša
gore ke tšwele pele ke phela lefaseng ge feela Modimo a rata.
Ka gona ke ile
ka tlwaelana le maemo ge ke be ke itaola.
Ka baka la go
kwa, ke be ke nyaka go dula ke iketlile, eupša ke be ke sa
kgone go dira seo le gatee. Nako le nako ke ile ka lahlegelwa ke
taolo gomme, ke a ipolela gore ke ile ka palelwa.
Eupša
nka dira’ng?
Bakeng sa
merero ka moka e šomago go be go sa kgonege gore ke itshware.
Ke be ke
itemogela go bolaelwa tumelo ga kgonthe, .
- yeo ka yona
ke bego ke dula ke e-lwa, .
- go šomiša
mekgwa ka moka ye e kgonegago go laola go tshwenyega ga ka. Eupša
taolo e phethagetšego e be e sa kgonege go nna.
Jesu yo a
rategago o mpoditše gore :
.
"Mosadi
wa ka, o se tshwenyege. Ke eng seo se go hlologelago Legodimo?" Ke
ile ka araba ka gore: “Ke nyaka go ba le wena ka mehla.”
Ke lahlegelwa
ke monagano ge ke le kgole le wena, le ge e le motsotswana feela. Ke
nyaka go go tlatša ka ditshenyagalelo ka moka."
Ke moka Jesu a
re go nna: " Go lokile, ka taba yeo. Ke tla go
kgahliša ka go dula le wena ka mehla ."
Ke ile ka araba
ka gore:
"Ke be nka
kgotsofala ge o ka dira bjalo, eupša nyamelela, e lego go
lekana le go ntlogela ke nnoši. Legodimong ga go bjalo, ka
gobane o ka se nyamelele moo. Maitemogelo a ka a a ntlhatsela."
Jesu o tseba go
dira metlae le dibopiwa tša gagwe.
Bakeng sa bao
ba sa tsebego, ke tla le botša kamoo a ilego a dira metlae le
nna ka makga a mmalwa.
Ka mohlala,
nakong yeo ke bego ke itemogela dipelaelo tše tše di
šegofaditšwego, .
Jesu o ile
a tla go nna ka pela a mpotša gore:
"O nyaka
go tla le nna bjale?" Ka araba ka re: "Eya kae?"
A re ,
"Lehodimong."
Gomme nna: "Na
o tloga o nagana bjalo?"
Yena: "Ee,
ee, akgofa o se ke wa diega!"
Ka re, "Go
lokile, a re sepele, le ge ke tšhaba go se nene o nyaka go
ntshega."
Jesu
o okeditše ka gore: "Aowa, aowa,
ruri ke a go botša, etla. Ke nyaka go go tšea le nna."
Ge
a bolela se, o ile a gogela moya wa ka go yena ka tsela yeo ke ilego
ka ikwa ke etšwa mmeleng wa ka, gomme ka motsotswana ke be ke
fofela le yena go ya Legodimong. Ao! lethabo la moya
wa ka!
Ka nagana
-gore ke be ke
tlo tlogela lefase sa ruri le
gore
go tlaišega ga ka ka baka la lerato la Jesu e be e le toro
feela.
Re fihlile
mafelong a godimo a legodimo.
Ke ile ka thoma
go kwa dikopelo tše di dumelelanago tša ba
šegofaditšwego. Ke ile ka kgopela Jesu gore a
ntlhahle ka pela go ya khonsatheng ye ya legodimong.
Eupša,
ganyenyane-ganyenyane, o ile a fokotša lebelo la go fofa ga
gagwe e le gore dilo ka moka di direge kudu
ka go nanya.
Ka go bona se,
ke ile ka thoma go belaela gore nka se boele ka nnete Nageng ya Gabo
ya Legodimong le yena, gomme ka ipotša gore:
"Jesu o
dira metlae le nna."
Le gona, nako
le nako, e le go ikgodiša, ke ile ka re go yena:
"Jesu yo a
rategago, akgofa. Ke ka lebaka la eng o fokotša lebelo?"
O
ile a mpotša gore:
"Lebelela
fao, modiradibe yo o kgauswi kudu le go timela. A re theogeleng
lefaseng gape."
Re leka go dira
gore moya wa gagwe o kokomoge; mohlomongwe o tla sokologa. A
re bitšeng Kgaugelo ya Tate wa ka wa Legodimong mmogo.
Na ga le nyake
gore modiradibe yo a phološwe? Ema nako e telele go se
nene.
Na ga se wa
ikemišetša go tlaišwa ke dihlabi bakeng sa
phološo ya moya wo o ntšeeleditšego Madi a
mantši gakaakaa? "
Ka mantšu
a, .
Ke ile ka
itebala, ka lebala leeto, .
Ke ile ka
latola Legodimo le dikoša tša dichorister tša
legodimo ke ile ka re go Jesu: “Ee, ee, se sengwe le se sengwe
seo o se nyakago.”
Ke ikemišeditše
go tlaišega gore le kgone go phološa moya wo ".
Gomme ka go
panya ga leihlo a nkiša go modiradibe yo. Go mo dira gore
a ineele mogau, .
Jesu o ile a mo
tsebiša ka mabaka ka moka ao a bego a swanetše go
tshwenyega ka phološo ya gagwe.
Eupša
kholofelo ya rena e be e le ya lefeela.
Ke moka Jesu
a re go nna a nyamile:
"Mosadi
waka, o nyaka go tšea kotlo yeo o go swanetšego?"
Ge o nyaka go
boela mmeleng wa gago gore o tlaišege, .
-Toka ya Modimo
e ka homotšwa, e
-Ke tla kgona
go gaugela moya wo.
Bjalo ka ge o
ka bona, mantšu a rena goba mabaka a rena ga se a mo
šišinya. Go rena ga go na selo seo re ka se dirago
ge e se go tlaišwa ke kotlo yeo e
swanetšego go yena.
"Tlaišego
ke tsela ye maatla kudu ya go kgotsofatša toka ya Modimo le go
dira gore modiradibe a amogele mogau wa go sokolla".
Ke ile ka
dumela kgopelo ya Jesu, yoo a ilego a nkgošetša mmeleng
wa-ka ka pela.
Ga ke kgone go
hlalosa bohloko bjo ke bo kwelego ge ke be ke kgokagana gape le mmele
wa-ka. Ya mafelelo e ile ya bonagala e ganetša go boa ga
monagano wa-ka gomme ya dira gore ke ikwe ke katološitšwe.
Ka nako e
swanago, .
- moya wa ka o
ile wa ikwa o gateletšwe e bile o se na bophelo, .
-bjalo ka ge
eka ke a kgangwa gomme ke be ke le mohemong wa ka wa mafelelo.
Ke be ke sa
kgone go e rwala. Jesu e be e le yena feela hlatse ya go
tlaišega gakaakaa.
Ke
yena feela yo a bego a ka hlalosa tlaišego
e bohloko le e feteletšego yeo moya wa-ka le mmele wa-ka
di ilego tša e
kgotlelela.
Ka
morago ga matšatši a mmalwa a go tlaišega, Jesu
o ile a ntira gore ke kwe go sokologa ga modiradibe yo, ka moya wa
gagwe o šetše o phološitšwe.
Ke moka Jesu
a re go nna: " Na o thabile go
swana le nna?"
"Ee,
ee!" Ka araba.
Ga ke tsebe
gore Jesu o ile a boeletša methaladi ye ga kae.
O kile a nkiša
Legodimong feela go mpotša gateetee ka morago ga gore:
"O lebetše
go kgopela moipolelo wa gago gore a go fe tumelelo ya go tla le nna.
Ka fao o swanetše go boela mmeleng wa gago go hwetša
tumelelo ye."
Ke ile ka
mmotša gore: “Ge moya wa ka o be o le mmeleng wa ka
gomme ke le ka tlase ga tlhahlo ya moipolelo wa ka, ke ile ka
swanelwa ke go mo kwa.”
Eupša ka
ge o le wa mathomo gare ga baipolelo gomme ke na le wena, Molekane wa
ka, bjale ke šupa wena fela ».
Jesu o ile a
araba ka go iketla ka gore:
"Aowa,
aowa mosadi wa ka, ke nyaka gore o kwe moipolelo wa gago go se sengwe
le se sengwe."
E ile ya dira
gore ke boele mmeleng wa-ka gantši.
Metlae ya gagwe
ka dinako tše dingwe e be e hlola sekgopi gaešita le go
baba le go hloka tlhompho go nna.
Ka gona Jesu o
be a sa di boeletša gantši. Lega go le bjalo, ke
be ke dula ke le malaong, .
- poelano
bakeng sa badiradibe, .
-ka dinako tša
go tshwenyega tšeo di hlolwago ke kganyogo ya ka ya go ya
Legodimong
le Molekane wa
ka Jesu.
Kganyogo ye e
be e fapantšhwa le ya go dula a na le nna mo lefaseng ka
mehla, .
go
mphološa gore ke se ke ka swanelwa ke go ya legodimong
feela
go boela mmeleng wa ka. Ke be ke dula ke bolaelwa
tumelo.
Mesong
e mengwe, ka morago ga lebaka la nywaga e meraro, (9) Jesu o ile a
ntira gore ke kwešiše
-yo
a bego a nyaka go tiišetša lenyalo leo a le dirilego le
nna mo lefaseng, .
-empa mo nakong
ena Lehodimong ka tumelelo ya Ntate le Moya o Halalelang e
-ka pono ya
Kgoro ka moka ya Legodimo.
O ile a
nkeletša gore ke itokišetše mogau wo wa botee.
E le gore ke mo
kwe, ke ile ka dira seo nka se kgonago ke nnoši.
Lega go le
bjalo, ge e le gabotse, ka gobane ke be ke nyamile kudu e bile ke sa
swanelege go dira dilo gabotse, .
-Ke ile ka mo
kgopela, yena yo e lego yo mogolo go feta bašomi ba diatla, .
- mo e lego
gore yena ka boyena a okametše modiro wo wa tlhwekišo e
kgethwa. Go sego bjalo nkabe ke se ka kgona go dira seo a
nkgopetšego sona.
Mogau wo o
mogolo kudu o ile wa fiwa nna bošegong bja pele ga Matswalo a
Kgarebe Maria yo a Hlogonolofetšego (10).
Ke kamoo.
Mesong yeo,
Jesu wa ka yo botho ka mehla o tlile ka pela, go ntokišetša
seo A bego a se nyaka go nna.
O ile a bolela
le nna ka tumelo.
Gomme ge a
dutše a bolela, a ntlogela ke le nna.
Ga ke tsebe
gore ke ka lebaka la eng: e be e etla le go sepela ka mehla. Ge
a be a bolela le nna, .
-Ke ile ka ikwa
ke tsenelela ke tumelo e bjalo e phelago
-gore
moya wa ka, wo o raraganego kudu go fihla ka nako yeo, o ile wa ba
bonolo kudu moo o bego o kgona go fihlelela Modimo.
Ka fao, bjale,
ke ile ka e kgahlwa
- Matla a
Modimo, .
-Bokgethwa bja
gagwe e
- Botho bja
gago, .
le dika tša
yona tše dingwe ka moka.
Ke kgomegile
kudu e bile ke le lewatleng la go makala, ke re:
"Modimo
Ramatlaohle, ke eng seo Matla-ohle a gago a bego a ka se rarolle?
Wena bokgethwa bjo bo phagamego bja Modimo,
ke bokgethwa
bofe bjo bongwe, le ge e le bjo bo phagamego gakaakang, bjo bo bego
bo ka ba le sebete sa go tšwelela pele ga gago? "
Ge ke nagana ka
masetla-pelo a ka le go se be le selo ga ka, .
-Ke ile ka
ipona ke le microbe ye nnyane yeo e khupeditšwego ke lerole le
lebotse, .
- ka ka potlako
hlakola tsoa ke seboko.
Ke be ke se sa
nyaka go tšwelela pele ga Mohlomphegi wa Modimo yo a
dikološago.
Eupša,
bjalo ka makenete, botse bja gagwe bjo bo sa felego bo ile bja
nkgogela go yena, gomme moya wa ka wa goeletša:
"Ao!
- ke bokgethwa
bofe, .
-gore Matla le
- seo kgaugelo
e dulago go Modimo, .
yo a re
gogelago ka botho bjo bjalo! "
Go be go
bonagala
-gore Bokgethwa
bja Gagwe bo mo phuthetše, .
- gore Matla a
gagwe a ile a mo thekga, .
-gore kgaugelo
ya gagwe e mo tutueditše le
-gore botse bja
gagwe bo ile bja mo phediša go tšwa ka gare gomme bja
mo inela ka mo go feletšego.
Ke ile ka ela
hloko e nngwe le e nngwe ya dika tša yona ka botee, ke ile ka
e kwa
- ka moka ba be
ba na le mohola o swanago go moya wa motho - .
-ka moka ga di
kwešišege ka go lekana le tšeo di sa lekanywego.
Ge ke be ke
nweletše ditlhathollong tše tše di phagamego, .
Jesu wa
ka o ile a dula a bolela le nna ka
tumelo , a mpotša gore, .
-go hwetša
tumelo go a nyakega go dumela Ka gobane ntle le tumelo go ka se be le
tumelo.
Go motho hlogo
yeo e laolago ditiro tša gagwe ka moka.
Ka go rialo,
hlogong ya mekgwa ka moka e mebotse, go na le tumelo yeo e laolago
dilo tše dingwe ka moka.
Jwalo ka hlooho
e amohiloeng tlhaloso ea pono
e ka se dire
gore motho a tšhabe leswiswing le kgakanego.
Ka go realo
moya wo o se nago tumelo ga o kgone go dira selo gomme o ipea kotsing
ya mehuta ka moka ya dikotsi.
Ge e ba
moetapele yo a se nago pono a nyaka go hlahla monna yoo, .
-O be o ka mo
otlela gabotse kudu
-moo a bego a
ka se nyake go ya ge a be a na le pono.
Go swana le
yona
- pono e šoma
go hlahla motho tirong e nngwe le e nngwe, .
Tumelo ke
seetša seo se bonešago moya, seo ntle le sona motho a
ka se kgonego go sepela tseleng yeo e išago bophelong bjo bo
sa felego.
Gore o be le
tumelo, go nyakega dilo tše tharo:
- ba
le peo ea hae ho eena, .
-gore
peu ye ke ya boleng bjo bobotse, le
-seo
se hlabollang.
Re a tseba gore
ke Morena yo a bjalago peu ka go rena.
Ka ge re ka se
kgone go nagana ka selo ka ntle le ge re thoma ka go ba le tsebo e
itšego ka sona, .
re swanetše
go leboga bao ba re tsebišago ka dilo tša tumelo.
Boleng
bja tshedimošo ye ga se bjo bo sa rego selo. Mang le mang
yo a rutago o swanetše go dulwa ke seo a se
rutago.
Ge
e ba thuto e le maaka, e tla dira moamogedi
wa maaka.
Ge re
kgonthišegile ka boleng bja tsebo ya rena, .
tumelo
ya rena e swanetše go godišwa
e
le gore e kgone go gola le go
hlabolla.
Ka maiteko a
rena, e gola go fihla e gola.
E
tšweletša bokwala bja kholofelo, .
- tshepo e
halalelang, .
-kgaitsedi ya
tumelo.
Go holofela
- e feta tumelo
gomme - ke selo sa tumelo.
Ge re lebelela
selo se sengwe le se sengwe go tloga mathomong, .
Nka bolela gore
ge Jesu a be a bolela le nna ka kholofelo,
.
E ile ya ntira
gore ke kwešiše gore bokwala bjo
- e fana ka
moya le lera la tšireletso
-seo se dirago
gore e se tsenelele go metsu ya Lenaba.
Ka baka la
kholofelo, .
moya
o amogela se sengwe le se sengwe seo se o diragalelago ka khutšo,
.
ka
gobane o a tseba gore se sengwe le se sengwe se laetšwe ke
Modimo, yo e lego Mobotse
wa gagwe yo a phagamego.
Go bose
gakaakang go bona moya o dulwa ke bokwala bjo bobotse bja kholofelo,
.
- o se ke wa
itshepa, .
-eupša
feela go Moratiwa wa gagwe, .
- itšetleha
feela ka eena.
Ge a dutše
a lebeletšane le manaba a gagwe a mabe kudu, .
- moya o dula
mohumagadi wa difišegelo tša wona
- ka bonolo le
tlhokomelo.
Se sengwe le se
sengwe se ka thulaganyo ka gare. Jesu le yena o loilwe.
Ka go bona a
šoma ka kholofelo e tiilego ,
.
- go feta le go
feta sebete, .
-e matla le e
sa hlolweng, .
-
a fenya godimo ga lepheko le lengwe le le lengwe le kotsi, Jesu o mo
fa megau ye mefsa.
Ge
Jesu a be a nthuta ka tsela ye ,
.
o ile a
fetišetša seetša se segolo go bohlale bja-ka.
Ge ke be ke
nweletše ka mo go feletšego seetšeng se gomme
gore ke be ke
nagana gore ke tla utolla ka fao bokwala bjo bobotse bja kholofelo bo
re thušago ka gona, seetša se se gogile go nna.
Ga ke tsebe
gore ke kwešiša dilo tše kae.
Ke tla fo
bolela gore mekgwa ka moka e mebotse e šomela go kgabiša
moya. Lega go le bjalo, ka bowona, moya ga o na dipeu ka go
wona.
Ka morago ga go
belegwa le go godišetšwa go yena, mekgwa e mebotse e
tlema moya ka go tia go Modimo.
Kholofelo e re
go moya:
"Batamela
Modimo wa gago o tla sedimošwa ke yena. Batamela kgauswi le
yena o tla hlwekišwa ke yena, bj.bj."
Ge moya o
beeleditšwe ka kholofelo e kgethwa, bokwala bjo bongwe le bjo
bongwe bo ba bjo bo tiilego le bjo bo tsepamego.
Go swana le
thaba, e ka se kgomege
go tšwa
boemong bjo bobe bja leratadima, go tšwa go phišo ya
letšatši, go tšwa go diphefo tše matla, .
go
tšwa go go tlala ga matsha le dinoka tšeo di tletšego
ka mašaba a magolo
a lehlwa leo le qhibidigago.
Moya wo o
dulwago ke kholofelo o ka se tshwenywe
-go tšwa
ditlaišegong, melekong, .
- bodiidi goba
bofokodi.
Ga go na
tiragalo bophelong yeo e mo tšhošago goba yeo e mo
nolago moko, gaešita le ka motsotswana. Ka boyona e
ipotša gore:
"Ke
kgona go kgotlelela selo se sengwe le se sengwe."
Ke
kgona go tlaišega se sengwe le se sengwe gomme ka dira se
sengwe le se sengwe, ka gobane ke holofela go Jesu ».
Kholofelo e
kgethwa e fa moya
- e nyakilego e
le matla ohle e bile e sa šikinyege, .
- e nyakilego e
sa fenywe e bile e sa fetoge.
Ka gobane, ka
baka la bokwala bjo, .
Jesu
wa rena yo botho ka mehla o
fa moya kgotlelelo
go fihlela a
tšea Mmušo wo o sa felego wa Modimo Legodimong.
Ge ke be ke
nweletša monagano wa ka lewatleng le legolo la kholofelo ya
Modimo, Jesu yo a rategago o ile a tšwelela gape go nna gomme
a bolela le nna ka botho, e lego e kgolo
kudu ya mekgwa e mebotse e meraro ya thutatumelo.
Gaešita
le ge tše tharo di fapane, botho bo swanetše go dira
borwarre le ba bangwe ba babedi bjalo ka ge eka tše tharo tšeo
e le se tee.
Go naganišiša
ka mollo go fa kgopolo ye botse ya mekgwa ye meraro ya thutatumelo
yeo e kopanago go bopa e tee.
Selo sa pele
seo o se bonago ge o gotša mollo ke seetša seo se
hlapago tikologo ya gago.
Seetša
se se ka swantšhetša tumelo yeo e tsenywago moyeng ge o
kolobetšwa . Ke moka re kwa phišo
e phatlalatšwa gohle (kholofelo ).
Ganyenyane-ganyenyane
seetša se thoma go fela, se nyakile go tima, eupša
phišo ya mollo e hwetša matla a oketšegilego go
fihlela e fiša mollo ka mo go feletšego. (11) .
Go bjalo le ka
mekgwa e meraro e mebotse ya thutatumelo.
Tumelo e
šomišwa moyeng ka tshedimošo ya mathomo yeo e
amogetšwego ka Motho yo a Phagamego. Ke moka, ka lebaka
la go namela mo go tšwelago pele ga moya go Modimo, Botse bja
wona bjo bo phagamego kudu, tumelo e a gola le go gola.
Moya o hwetša
go tšwa go Modimo seetša sa tlhaologanyo, seo se tšwago
go dika tše di fapanego tša Modimo.O bonešitšwe
ke tumelo ya wona, moya o leka go kgetha tsela ye kaone ya go
fihlelela botse bja wona bjo bogolo, e lego Modimo.
O tletše
kholofelo, o feta thabeng e nngwe go ya go e nngwe, o tshela meeding
le dithota, o tshela matsha le dinoka, o sesa dikgwedi le nywaga e
mentši mawatleng a magolo kudu le a tseneletšego; tše
ka moka ka morero o nnoši wa go tšea Modimo wa gagwe ka
noši.
Kganyogo ya go
ba le Modimo e bitšwa lerato; gomme dikgaetšedi
tša gagwe tše pedi ke tumelo le kholofelo.
Jesu o ile a
mpotša gore : .
"Mosadi wa
ka yo a rategago, bona gore ke ka lebaka la eng, ."
- e šomana
le mekgwa ye meraro ya thutatumelo ya tumelo, kholofelo le botho, .
-Ga se ka
bolela ka Boraro botee bja Batho ba Kgethwa
yeo o tlago go
e hwetša e le ka kgonthe le sa ruri:
Ba
tla dula le wena ka mo go sa felego le ka ntle le go palelwa."
Ka morago ga
metsotso e sego kae, .
Jesu wa ka yo a
rategago o ile a tšwelela go nna gape gomme a mpotša
"Mosadi wa
ka, .
ge
e ba tumelo e
le seetša bakeng sa
moya le pono ya wona, .
kholofelo ke phepo
ya tumelo ,
.
go nea moya
matla le kganyogo e fišegago ya go hwetša botse bjo bo
bonwago ka mahlo a tumelo.
Go
holofela
- gape e fa
moya sebete sa go lebana le mešomo ye thata
- ka khotso ea
kelello le ka khotso e phethahetseng.
E mo
thuša go phegelela go
tsomeng
-ditsela ka
moka tše di kgonegago e
- tsohle bolela
ho fumana sephetho se setle."
Ka
lehlakoreng le lengwe, botho , ke selo sa bjona
seetša
sa tumelo e
phepo ya
kholofelo e a tšwelela.
Motho a ka se
be le
- goba tumelo
- goba
kholofelo
-ge a se na
botho.
Ka tsela e
swanago le yeo go se nago motho yo a ka bago le yona
-go fiša
le
-seetša
se se se nago mollo.
Bjalo ka
sedirišwa sa go lapološa, .
-
botho bo atolosa le ho tsenelela hohle, .
-
tliša go godileng dipono tša tumelo le dikganyogo tša
kholofelo.
Ka
bose bja yona, .
-
e dira gore tlaišego e be bose le go nkga bose, e
-
e ya bokgoleng bja go dira gore moya o fišegela go tlaišega.
Moya wo o nago
le botho bja kgonthe, .
- go šoma
ka lerato la Modimo, .
-O amogela
senkgiša-bose sa legodimong go tšwa go Modimo.
Ge e ba mekgwa
e mengwe e mebotse e dira gore moya o nyakile o le o nnoši le
go se be le setšhaba, botho, e le selo
yeo e
phatlalatšago seetša, phišo le senkgiša-bose
se bose kudu , .
-o aba balm go
ba bangwe
- ba le
liphello tse fetang monko o monate:
gomme e
kopanya le go tološa dipelo .
Se ke sona se
dumelelago moya go tlaišwa ke ditlhokofatšo tše
šoro kudu ka lethabo.
Moya,
wo o fetotšwego ke lerato, ga o sa kgona go phela ntle le
tlaišego.
Ge a amogwa
tlaišego, o goeletša ka gore:
"O
Molekane wa ka, Jesu, nthekge ka matšoba. Mphe go baba ga
apole ya go tlaišega."
Moya wa ka o a
go kganyoga gomme o ka se kgotsofatšwe ge e se tlaišegong
ya gago e bose.
Wena Jesu, mphe
ditlaišego tša gago tše thata kudu.
Pelo ya ka ga e
sa kgona go go bona o tlaišega kudu ka baka la Lerato le le
fišago le le le fišegago leo o nago le lona go yo
mongwe le yo mongwe wa rena! "
Ke moka Jesu
a mpotša gore : .
"My
Charity ke mollo wo o tukago le go tšhuma."
Gomme ge e
tsema medu moyeng, e dira se sengwe le se sengwe. Ga a na taba
le mekgwa e mebotse ka boyona.
Botho bo
sokolla le go swara mekgwa e mebotse yeo e kopanego kgaufsi le
yona. Se se mo dira mohumagadi wa mekgwa ka moka e mebotse.
O buša
yo mongwe le yo mongwe gomme o a buša ka moka.
A ka se tsoge a
kgonne go fetišetša bophagamo bja gagwe go ba bangwe ".
Ga ke kgone go
hlaloša seo se bego se le ka morago ga Mantšu a Jesu a
bose le a go kgahliša.Ke ka no bolela gore a ile a tsoša
ka go nna
kganyogo
ya go tlaišega yeo e bego e bonagala e nyakile e le
ya tlhago
tlala
ya mehuta ka moka ya tlaišego.
Go tloga
motsotsong woo go ya pele ke ile ka lebelela e le madimabe a magolo
go amogwa.
Ka morago ga
moo, ke ile ka dira go naganišiša ga-ka ka mo go
tlwaelegilego ka seo Jesu a bego a mpoditše sona. Gomme
gape, o ile a itsebiša
go nna gomme a re :
"Mosadi wa
ka, .
go
a nyakega gore o be le ditshekamelo tša
monagano
tšeo di
go dirago gore o be le tshekamelo e kgolo ya go iphediša.
Se se swanetše
go tla pele ga tshekamelo ya gago e kgolo ya go tlaišega ka mo
go oketšegilego. Tseba gore go fedišwa ga gago
- o tšoaneloa
ke feela mohau oa ho utloa bohloko, .
-eupša
o lokišetše moya wa gago gore o tlaišege
gabotse.
E tla šoma
e le kobo bakeng sa tlaišego ya gago.
E tla go tšeela
legato ditlaišego tše šoro kudu.
Kganyogo ya go
tlaišega e tliša tlaišego ya gago ya kgonthe le
ya kgonthe."
Polelo ye e
bose ya Jesu e ile ya imetša moyeng wa ka ditherešo
tšeo a nthutilego tšona. Gomme ke be ke thabile
kudu go feta le ge e le neng pele ke kganyogo e fišago ya go
ba ya gagwe ka moka, go ya ka Thato ya gagwe.
O ile a boa,
gomme ka nako e nyenyane go feta yeo e tšerwego go e bolela, o
ile a nntšha go nna.
Moya wa ka o
ile wa latela kgogedi ye e kgahlišago ya Lerato la gagwe.
Ka lehlakoreng
la gagwe, o ile a fenya mathata ka moka ka go tshela magodimo.
Ka ntle le go
lemoga le gore o tlogetše lefase, moya wa ka o be o le
Legodimong, .
pele
ga Boraro bo Boraro bo Bokgethwa
le Kgoro ka moka ya
Legodimong, .
bakeng
sa mpshafatšo ya lenyalo la sephiri magareng ga Jesu le moya
wa ka, leo le šetšego le ketekwa lefaseng
ka letšatši
la Bohlweki bja Kgarebe Maria, pele ga Maria ka boyena
bao, gotee le
Mokgethwa Catherine, ba ilego ba tšea karolo monyanyeng wo wa
mathomo.
Dikgwedi tše
lesometee ka morago, monyanyeng wa Matswalo a Kgarebe ye e
Hlogonolofetšego (12), Jesu o be a nyaka tumelelo ya Batho ba
bararo ba Kgethwa bakeng sa lenyalo le.
O ile a neela
palamonwana ya maswika a mararo a bohlokwa
- e tee e
tšhweu, e tee e khubedu le e tee e tala - .
O ile a e fa
Tate yo a ilego a šegofatša palamonwana ye gomme a e
bušetša Morwa wa gagwe.
Moya o
Mokgethwa o ile wa swara seatla sa ka sa le letona gomme Jesu a bea
palamonwana monwaneng wa ka wa palamonwana.
Mo nakong ye, .
e
nngwe ka morago ga e
nngwe, .
Batho ba bararo
ba Kgethwa ba ile ba mpha katlo le tšhegofatšo e
kgethegilego.
Tsela ya go
hlalosa kgakanego
-seo ke se
kwelego
-ge ke ikhwetša
ke le pele ga Boraro bo Bokgethwa bakeng sa moletlo wo.
Nka bolela se
feela
go
ba pele ga Boraro botee e
oela
o lebeletše fase
e be e le
boitšhišinyo bjo bo swanago bja mmele go nna.
Nkabe ke ile ka
dula ke khuname gakaakaa ka mo go sa felego ge nkabe Jesu, Molekane
wa moya wa-ka, a se a nkgothatša.
- tsoga mme
-eba pele ga
bona.
Pelo ya ka e
ile ya kwa
-lethabo le
legolo, e
- ka nako e
tšoanang poifo e hlomphehang
pele ga bogolo
bjo bogolo gakaakaa, gare ga Seetša se sa go ya go ile seo se
tšwago go Motheo le Bokgethwa bja Modimo, .
Tate, Morwa le
Moya o Halalelang.
Polelo ya
motho, yeo e bolelwago goba e ngwadilwego, ga e kgone go dira gore go
kwešiše dikgopolo ka moka tša Modimo tšeo
ka nako yeo di ilego tša kgoma moya wa-ka.
Ka lebaka leo,
ke ya ka
- go kaone go
homola ka dilo tše dingwe, .
- gore go se
dire diphošo tše dingwe.
Bjale ke tla go
botša seo se diregilego ge moya wa ka o boela mmeleng wa
ka. Le gona ke tla go botša ka yo a ilego a ntshwara
bothopša ka go kgahlwa ke seo se bego se sa tšwa go
ntiragalela.
Ke ile ka kwa
ka gare ga-ka tlaišego ya motho yo a hwago.
Matšatši
a sego kae ka morago, Jesu o ile a ntsoša ka mo go
feletšego. Ke gopola ke amogela Selalelo se Sekgethwa, .
- Ke
lahlegetšwe ke maikutlo a mmele wa ka gomme
-gore, bakeng
sa moya wa ka, ke ile ka ikwa gore ke be ke le pele ga Boraro bo
Bokgethwa bjo bokgethwa bjalo ka ge ke bo bone Paradeiseng.
Moya wa ka
- o ile a
khunama hang-hang ka borapeli le
E
ile ya ntira gore ke ipolele selo
sa-ka.
Ke ile ka ikwa
ke phuhlame ka mo go feletšego. Ke be ke sa kgone go
bolela le lentšu ka thata.
Lentšu
la yo mongwe wa Batho ba bararo le ile
la mpotša gore:
"Sebete
o se ke wa boifa."
Re ikemišeditše
go go amogela bjalo ka wa rena le go tšea moya wa gago ka
botlalo."
Ge ke ekwa
lentšu le, ke ile ka bona Boraro bo Bokgethwa bjo Bokgethwa
-tsena nna le
- tšea
pelo ya ka ka go re:
"Ka
pelong ya gago re tla dira legae la rena la go ya go ile."
Ga ke kgone go
hlalosa phetogo yeo e diregago go nna.
Ke ile ka ikwa
eka ke ile ka rakwa go nna, ke gore, eka ga ke sa phela ka go nna.
Ruri Batho ba
Kgethwa ba be ba phela ka go nna gomme nna ka go bona. Go be go
kwagala eka mmele wa-ka o fetogile legae la bona.
bodulo
bja Modimo yo a phelago.
Ke ile ka kwa
go ba gona ga bogoši ga Batho ba bararo ba Kgethwa bao, ka
kwelobohloko, ba ilego ba dira ka gare ga ka.
Ke be ke kgona
go kwa mantšu a bona gabotse, eupša bjalo ka ge eka a
be a kwagala ka kua ga ka.
Ka moka go ile
gwa direga bjalo ka ge eka go be go na le batho ka phapošing
ya kgauswi gomme seo, .
-o bakeng sa go
batamela, -o bakeng sa bogale bja mantšu, .
Ke be ke kgona
go kwa gabotse se sengwe le se sengwe seo ba bego ba se bolela.
Ke moka Jesu yo
a rategago wa ka o a mpotša
Ke
tla swanelwa ke go e nyaka bakeng sa senyakwa sa-ka se sengwe le se
sengwe , .
e sego ka ntle
ga ka, eupša ka gare ga ka.
Ka nako ye
nngwe ge a be a tšwile monaganong wa ka ke be ke mmitša
mogala. Ka gona o be a tla araba ka pela.
Re be re
boledišana bjalo ka ge eka batho ba babedi ba boledišana.
Lega go le
bjalo, ke swanetše go ipolela gore ka dinako tše dingwe
o be a iphihla gabotse kudu moo ke bego ke sa kgone le go mo kwa. Ke
moka nkabe ke ile ka sepela leratadima, lefase le mawatle go e
hwetša.
Ka mohlala, ka
nako e nngwe ge ke be ke mo tsoma ka mo go tseneletšego
magareng ga megokgo le go tshwenyega, .
Jesu o ile a
kwa Lentšu la gagwe ka gare ga ka gomme a mpotša gore:
« Ke
mo le wena. O se ke wa lebelela ka tsela e nngwe go nkhwetša. Ke
khutša ka go wena ke go hlokomela ".
Ke moka,
magareng ga go makala le lethabo la go mo hwetša go nna, ke
ile ka re go yena:
"Jesu,
Molemo wa ka, ."
-ka
gobane mesong ye o ntumeletše
go sepela magodimo, lefase le mawatle go go nyaka,
"Mola o be
o le ka gare ga ka nako ye ka moka?"
Ke ka lebaka la
eng bonyenyane o sa re "Ke mo",
go mphološa
gore ke se lape ke go nyaka moo o bego o se gona?
Le a bona,
Molemo wa ka wa bose, Bophelo bja ka bjo bo rategago, ka fao ke
lapilego ka gona. Ke ikwa ke fokola. Ntshware ka matsogong
a gago. Ke kwa eke ke tlo hwa."
Ke moka Jesu o
ile a nkiša ka Matsogong a Gagwe gore ke kgone go khutša
le go bušetša matla a ka ao a lahlegilego.
Nakong e nngwe,
ge Jesu a be a utilwe ka go nna gomme ke be ke mo nyaka, .
- o ile a
mpontšha yona ka gare ga ka gomme ka morago ya tšwa
pelong ya ka.
Go tloga
motsotsong wo o latelago, ke ile ka bona Batho
ba bararo ba Kgethwa
- ka mokgwa
wa bana ba bararo ba khahlehang haholo
-ka mmele o tee
le dihlogo tše tharo tše di fapanego, .
-ka botse bjo
bo lego botee le bjo bo kgahlišago kudu.
Ga ke kgone go
hlalosa lethabo la ka, .
kudu-kudu ka ge
bana ba ba bararo ba ile ba ntumelela go ba swara ka matsogong a-ka.
Ka ba atla ka
moka gomme ba nkatla morago.
-E nngwe e be e
ithekgile ka legetleng la ka la go ja, .
- e nngwe
legetleng la ka la nngele, e
-ya boraro e
ile ya šala e le gare.
Ke thabile
gakaakang ka semaka se segolo
-yeo ke e
neetsweng ke Modimo wa ka,
-go nna
sebopiwa se sennyane!
Ge nka lebelela
e tee, ke be ke bona tše tharo.
Ge ke be ke
swere e tee ka matsogong a-ka, gatee-tee ke ile ka swara tše
tharo. Go sa šetšwe gore ke be ke e-na le e tee
goba tše tharo, matla-kgogedi a be a bonagala a swana. Ke
ile ka kwa lerato le legolo go bona ka boraro bja bona.
Ke ile ka
kgahlwa ke e tee go swana le ka boraro bja bona gotee.
Ke a bona ke
boletše kudu, eupša ka nnete nkabe ke ile ka rata go
hlokomologa dilo tše ka moka. Lega go le bjalo, ka ge ke
swanetše go kwa yo a hlahlago moya wa-ka, ke tla tšwela
pele.
Ke tla bolela
gape gore Jesu gantši o be a bolela le nna ka Passion ya
gagwe. O be a leka go lokišetša moya wa ka go
ekiša Bophelo bja gagwe.
Gatee o ile
a re go nna : .
«Mosadi
wa ka, go tlaleletša go lenyalo leo le šetšego
le dirilwe, go na le le lengwe leo le swanetšego go dirwa:
lenyalo le Sefapano. Tseba gore mekgwa e mebotse e ba e bose le
e boleta ge e tšeelwa godimo le go matlafatšwa moriting
wa Sefapano.
Pele a etla
lefaseng, tlaišego, bodiidi, bolwetši le mehuta ka moka
ya difapano di be di bonwa e le go senya leina.
Eupša,
ka ge ke itemogetše ke nna, tlaišego e kgethagaditšwe
le go dirwa bomodimo. Ponagalo ya gagwe e fetogile: o fetogile
yo bose le yo a kgotsofatšago.
Moya wo o
amogelago botse bjo go tšwa go nna, o hlompšha kudu, ka
gobane o amogela go amogelwa ke ka gomme o ba morwedi wa Modimo.
Mang le mang yo
a lebelelago sefapano feela ka godimo o itemogela se se fapanego.
O hwetša
sefapano se se babago gomme o thoma go ngongorega, ka ge a se lemoga
e le se sebe. Eupša ge a e amogela e le botse, e mo
hlolela lethabo ».
Gomme a
tlaleletša ka gore : .
"Mosadi wa
ka, ga ke nyake selo ge e se go go bapola bjalo ka pele, moyeng wa
gago le mmeleng wa gago."
Ka morago ga
gore Jesu a mpotše, ke ile ka kwa go tsenywa ga kganyogo ya go
bapolwa le yena mo e lego gore ke ile ka re go Yena: "Jesu wa
ka, Lerato la ka, ka se go ye kae, mpapoleng le wena!"
Gomme ka ipotša
gore:
"Ge a boa,
selo sa mathomo ke tla mmotšiša sona, .
seo
ke se lebelelago e le sa bohlokwa
kudu, .
e tla ba go
tlaišega ka baka la dibe tša ka le kgaugelo ya go
bapolwa le yena. Gomme go bonala go nna gore ke tla kgotsofala,
ka gobane ka go bapolwa ke tla kgona go hwetša se sengwe le se
sengwe ».
Mafelelong,
mesong e mengwe, Jesu yo a rategago o ile a tšwelela go nna ka
sebopego sa Jesu yo a Bapotšwego. O ile a mpotša
gore o tloga a nyaka gore ke bapolwe le yena
Bjalo ka ge a e
bolela, ke ile ka bona
- mahlaseli a
leseli emanate maqebeng a hae a halalelang, e
- manala a
lebile ho nna.
Ka motsotso
woo, kganyogo ya ka ya go bapolwa ke Jesu e be e le e kgolo kudu moo
ke ilego ka ikwa ke feditšwe ke lerato la tlaišego.
Lega go le
bjalo, gatee-tee ke ile ka swarwa ke poifo e kgolo yeo e ilego ya
dira gore ke thothomele go tloga hlogong go fihla maotong.
Ke be ke
itemogela go iphedišwa mo gogolo
Ke ile ka ikwa
ke sa swanelwe ke go amogela mogau wo o sa tlwaelegago bjalo ka
wo. Gomme ke be ke se sa ba le sebete sa go bolela gore: "Morena
o mpapole le wena".
Eupša
Jesu o be a bonagala a letile tumelelo ya ka pele a mpha mogau wo wa
botee. Ke na le nako e itšego ke tlaišwa ke se.
Moya wa ka o
ile wa kwa kganyogo e tukago ya go kgopela mogau wo. Ka nako e
swanago, maikwelo a go se swanelege a ile a dula nna.
Tlhago ya ka e
be e šišinywa e bile e thothomela
Ka ge a be a
tšhogile, o ile a dika-dika go kgopela Jesu gore a bapolwe.
Ge ke be ke le
boemong bjo, Jesu yo a rategago wa ka o ile a ntutuetša
monaganong go amogela mogau wo.
Ka go tseba
Will ya gagwe, ke ile ka ba le sebete gomme ka mmotša gore:
"Molekane
wa ka yo Mokgethwa le Lerato la ka la go Bapolwa, hle mphe mogau wa
go bapolwa le wena. Ke kgopela gape gore go se be le leswao le le
bonagalago la mogau wo godimo ga ka."
Ee
- ka pela mphe
tlaišego e nngwe le e nngwe ya gago, .
- mphe dintho
tsa hao, .
eupša ga
e utollele ba bangwe se sengwe le se sengwe seo se ntiragalelago. A
e be feela magareng ga nna le wena."
Mogau wo o ile
wa fiwa nna.
Go se go ye
kae, mahlasedi a seetša le manala a ile a tla go tšwa
go Jesu yo a Bapotšwego gomme
- o tlile go
nkweša bohloko, .
-go tsenelela
diatla le maoto a ka.
Gomme mahlasedi
a mangwe a seetša a tla, a phadima kudu, a felegetšwa
ke lerumo
phunya pelo ya
ka.
Ga ke kgone go
hlaloša lethabo le bohloko bja nako e tee - bohloko bjo bogolo
go feta tše dingwe ka moka - tšeo ke di kwelego
motsotsong woo wa lethabo.
Le ge poifo
ya-ka le go thothomela e be e le tše dikgolo pele, khutšo
le kgotsofalo tšeo ke bego ke e-na le tšona bjale e be
e le tše dikgolo le go feta.
Tlaišego
ya ka e be e le e šoro kudu moo ke bego ke dumela gore bohloko
bja diatleng tša-ka, maotong le pelo bo ile bja tsebiša
lehu la-ka.
Ke ile ka kwa
marapo a diatla le maoto a ka a thubega ka diripana tše
dinyenyane. Ke ile ka kwa go tsenelela ga manala ntho e nngwe le
e nngwe.
Ke ipolela gore
phethagalo ye bose yeo e hweditšwego ke dintho tše e ka
se hlalošwe ka mantšu.
Go makala ga ka
go ile gwa oketšega ka bogale ka nako e tee le matla a bohloko
bjoo, .
- eseng feela
etsa hore ke ikutloe ke shoa, empa, .
- ka nako e
tšoanang, e ile ea ntlhabolla mme
- e dirile gore
ke ikwe ke sa hwe.
Gomme ga go
selo seo se ilego sa tšwelela ka ntle ga mmele wa ka seo, le
ge go le bjalo, se ilego sa kwa go tšhošwa mo go bogale
le dihlabi.
Moipolelo wa ka
o ile a tla gomme a mpitša ka baka la go kwa.
O ile a lokolla
matsogo a-ka a golofetše ka baka la kgateletšo ya
methapo. Ka monagano ke ile ka kwa dihlabi moo mahlasedi le
manala di bego di tsenelela gona.
Moipolelo wa ka
o ile a laela ka baka la go kwa gore dilo ka moka di kgaotše
gatee-tee. Ka kgonthe, bohloko bjo bogolo bjo bo bego bo dirile
gore ke idibale bo ile bja kgaotša gatee-tee.
Ao! ke
mohlolo gakaakang wo go kwago mo gokgethwa go ntlišeditšego
wona.
Ke ga kae ke
ikhweditšego ke le ka go dirišana le lehu la kgaetšedi
ya ka.
Ka go kwa, Jesu
- e fodiša
di-spasm ka moka le dihlabi tša lehu tšeo di bego di
nka dula, e
"Soon"
e ile ya bušetša bophelo bja ka.
Ke dumela ka
potego gore ge nkabe ditlaišego tše di se tša
fokotšwa ke moipolelo wa-ka, nkabe ke bile le bothata bja go
ikokobeletša tšona.
A Morena a
šegofatšwe ka mehla ka go fa badiredi ba gagwe maatla a
go ntšha phoofolo ya gagwe lehung.
Gomme ke tshepa
gore tše ka moka e be e dutše e le tša Letago le
legolo la Modimo le phološo ya meoya.
Ke swanetše
go šupa gape gore ge ke be ke itemogela tlaišego ye e
bolayago, dilo tše di lego ka mo godimo ga se tša ka
tša tlogela mohlala mmeleng wa-ka.
Ge ke boela
ditlaišegong tše, ke ile ka bona gabotse dintho tša
Jesu di gateletše mmeleng wa-ka.
Go be go
bonagala eka Dintho tša Jesu yo a Bapotšwego, tšeo
di bego di tlišitšwe diatleng tša ka, maotong le
pelo, di be di swana le tša Jesu.
Seo ke sa
tšwago go se bolela se hlalosa
- lenyalo la ka
le Sefapano e
- dihlabi tšeo
ke di kwelego sefapanong sa ka sa mathomo.
Ke
bile le phihlelo ya go bapolwa mo gongwe mo gontši kudu
nywageng e latelago moo e lego gore ga go kgonege gore ke di
lokeletša ka moka.
Eupša,
ka ge ke swanetše go bolela ka tšona, ke tla bolela ka
tše kgolo le tše di lego
kgauswi kudu, go fihla ka ngwaga wa 1899.
Nako le nako ge
Jesu a be a boela go nna ka morago ga go ntira gore ke tlaišege
ka go bapolwa, ke be ke tla boeletša go yena ka go se fetoge:
«Jesu wa
ka wa moratiwa, mphe bohloko bja nnete ka baka la dibe tša ka,
gore ke bo dire
- gore ba jewa
ke bohloko le go itshola ka ge ba go kgopišitše, e
- gore di
phumotšwe moyeng wa ka le go tšwa kgopolong ya gago.
Anke ditlaišego
tša ka di fenye lerato le ge e le lefe leo ke bilego le tšona
ka sebe, e le gore, .
- ge dibe tša
ka di fedišwa le go fedišwa, .
"Nka go
gatelela ka kgauswi kudu."
Ka nako e
nngwe, ka morago ga go kgopela Jesu mogau o bjalo, o ile a re go nna
ka botho:
"Ka ge o
nyamile kudu ka go nkgopiša, ke nyaka go go lokišetša
ka bonna Poelano. Ka tsela ye o tla kgona go kwešiša
bošilo bja sebe le bogale bja bohloko bjo bo bakilwego Pelong
ya ka."
Bolela mantšu
a le nna:
“ Ge
o ka tshela lewatle, le ge nka se go bone, o sa le ka lewatleng. Ge
nka gata fase, o ka fase ga dinao tša ka. Ke dirile
sebe!"
Ke moka, a
sebela e bile a nyakile a lla, a tlaleletša
ka gore :
"Ke
sa go rata ebile ke go bolokile!"
Ka morago ga ge
Jesu a mpotše mantšu a, ke ile ka thoma go kwešiša
dilo tše dintši tšeo ke sa kgonego go di
hlalosa.
Nka re e bile
feela ka nako yeo
-gore ke ile ka
leboga bogolo le bogolo bja Modimo, .
- gammogo le
Boteng bja gagwe dilong ka moka.
Ka lebaka la
dika tša gagwe, ga go moriti wa dikgopolo tša ka wo o
phonyokgago Modimo.Go se be gona ga ka, ge go bapetšwa le
Mohlomphegi wa Gagwe yo Mogolo, go ka fase ga moriti.
Ka
mantšu a "Ke dirile sebe ", ke
a kwešiša
bošilo
bja sebe, .
- bobe bja
gagwe le go se šetše, .
gotee le go
gobošwa mo gogolo mo go dirwago go Modimo feela go tšwa
motsotswana wa kgotsofalo le lethabo.
Theeletša
mantšu
" Ke
sa go rata ebile ke go bolokile ",
Ke ile ka
swarwa ke tlaišego e kgolo gomme ka ikwa ke le kgaufsi le go
hwa.
O
ile a ntira gore ke kwe bogolo bja Lerato leo a bego a na le lona go
nna, le ge, ka tiro ye bonolo ye mpe, ke ile ka mo theošetša
maemong a lethabo, leo ka lona ke ilego ka mo kgopiša gomme ka
nyakile go mmolaya.
"Mohlomphegi,
.
ka ge ke sa
leboge e bile ke le kgopo go wena, gomme o nkgaugele.
- ka mehla e
dira gore ke ikwe ke itshola ga dibe tša ka, .
-go fihla
bokgoleng bja lerato leo o nago le lona le leo o tlago go ba le lona
go nna ka mehla."
Ka nako yeo
Jesu wa ka yo botho kudu a ilego a ntira gore ke kwešiše
gore go be go e-na le lehufa le legolo gakaakang
-ka sebe e
-go bao ba e
dirago ke ile ka kwešiša gore, .
ka
baka la bobe le go se leboge,
.
motho
o na le sebete sa go lebelela Modimo e le ka tlase ga lethabo
le le šišimišago kudu.
Swanago
-ge o
tshwenyegile ka go efoga tshenyo ye nnyane, .
-Ke be ke dutše
ke tšhaba wona moriti wa sebe
seo se ka tla
monaganong ka nakwana.
Ke ile ka ikwa
ke hlaswa kudu le go hlabja ke dihlong ka baka la dibe tša
nakong e fetilego moo ke ilego ka dumela gore ke nna yo mobe go feta
badiradibe ka moka.
Ka fao ge Jesu
wa ka a tšwelela, ke nna fela ke dirilego seo
Mo kgopele gore
a tlaišege kudu ka baka la dibe tša ka
- gammogo le go
tsenywa tirišong ga tshepišo ya gagwe ya go bapolwa.
Mesong e
mengwe, ge ke be ke ekwa ka mo go tseneletšego go feta ka mo
go tlwaelegilego kganyogo ya go tlaišega kudu le go feta, Jesu
wa-ka yo botho kudu o ile a tla.O ile a nkgoga mmeleng wa-ka gomme a
tliša moya wa-ka go monna yo, ka thušo ya sethunya , a
bego a sa tšwa go a dira o ile a hlaselwa, gomme o be a le
kgauswi le go hwa gomme a lahlegelwa ke moya wa gagwe.
Ke moka Jesu o
ile a ntira gore ke tsenelele ka go yena a dira gore ke kwešiše
bohloko bja Pelo ya gagwe ka baka la tahlegelo yeo e akanyetšwago
ya moya wo.
Ge nkabe re
tseba gore Jesu o tlaišega gakaakang ka baka la tahlegelo ya
moya, ke na le bonnete bja gore re be re tla dira sohle seo se
kgonegago go o phološa thokong ya go ya go ile.
Ge ke be ke na
le Jesu nakong ye ya lešaba le la dikulo, o ile a nkgoma ka
thata kudu godimo ga gagwe gomme a sebela tsebeng ya ka gore:
"Mosadi wa
ka, o a nyaka?"
-go go neela
bjalo ka mohlaselwa bakeng sa phološo ya moya wo e
"Na o
itšeela tlaišego ka moka yeo a mo swanetšego ka
baka la dibe tša gagwe tše šoro?"
Ke ile ka araba
ka re: “Ruri, Jesu wa ka.”
Bea se sengwe
le se sengwe seo se mo swanetšego go nna, ge feela a iphološa
gomme o mo bušetša bophelong."
Ke moka Jesu o
ile a mmušetša mmeleng wa-ka gomme ka ikwa ke nweletše
tlaišegong e kgolo kudu moo ke ilego ka palelwa ke go kwešiša
gore nka phologa bjang.
Ka morago ga go
dula boemong bjo bja go tlaišega ka nako e fetago iri, Jesu o
ile a rulaganya gore moipolelo wa-ka a tle go nna gomme a ntsoše.
Ge a mpotšiša
gore ke eng seo se ilego sa ntira tlaišego ye e kgolo;
Ke ile ka
mmotša se sengwe le se sengwe seo ke se bonego le go itemogela
sona nakong ye e kopana kudu le nna
a šupa
karolo ya motse yeo polao e diregilego go yona.
Ka morago o ile
a nkgonthišetša gore polao yeo ge e le gabotse e
diregile lefelong le le nepagetšego leo ke mmoditšego
lona gomme a mpotša gore bohle ba dumela gore monna yoo o
hwile.
Ka mmotša
gore o be a ka se kgone go hwa, ka gobane Jesu o be a ntshepišitše
gore o tla phološa moya wa gagwe gomme a o boloka o phela.
Ka nnete, ke
rapeletše Modimo ka maatla go thibela moya wa gagwe go tšwa
mmeleng wa Gagwe. Ka morago go ile gwa kgonthišetšwa
gore o phologile gomme ganyenyane-ganyenyane o ile a fola bophelong
bjo bobotse. Bjale o a phela. Modimo a šegofatšwe!
Ge e le
kganyogo ya ka ye kgolo ya go bapolwa le Jesu, ka lebaka la go mo
rata le Poelano ya nako ya ka ya go feta, Jesu o ile a tla go nna
gomme, bjalo ka pele, a ntšha moya wa ka mmeleng wa ka.
O ile a nkiša
lefelong le lekgethwa moo a ilego a tlaišwa ke Passion ya
gagwe e bohloko gomme a mpotša gore:
"Mosadi wa
ka, ge nkabe bohle ba tseba."
- e sa
lekanywego le ge e le Sefapano le
- kamoo e
dirago gore moya o be bohlokwa, .
yo mongwe le yo
mongwe o be a tla nyaka thoto ye gomme a e lebelela e le yeo e sa
nyakegego, go swana le lehlwa la boleng bjo bo sa lekanywego.
Ge ke theoga go
tšwa Legodimong go ya lefaseng, ga se ka kgetha mahumo a
lefase. Eupša ke ile ka lebelela e le mo go nago le
seriti kudu le mo go swanetšego go kgetha Dikgaetšedi
tša Sefapano: - bodiidi, - go nyatšwa le - tlaišego
e sehlogo kudu.
Gomme ge ke be
ke di apere, .
-Ke be ke nyaka
gore nako ya Passion le Lehu la ka e tle ka pela ka mo go kgonegago,
ka ge ka tšona ke be ke le kgauswi le go phološa meoya
".
Ge a be a
bolela le nna, Jesu o ile a ntira gore ke kwe lethabo leo a bego a le
kwa ge a tlaišega. Mantšu a gagwe a ile a tsoša
kganyogo e tukago pelong ya-ka ya go tlaišega.
Ke ile ka kwa
senamelwa se sekgethwa sa maikutlo le kganyogo ya go swana le yena,
Sefapano.
Ka lentšu
le lenyenyane le matla ao ke bego ke e-na le ona ka go nna, ke ile ka
mo rapela ka re:
"Molekane
yo Mokgethwa, mphe tlaišego gomme o mphe Sefapano sa gago gore
ke kgone go tseba gakaone gore o nthata gakaakang."
Go sego bjalo
ke tla dula ke le ka gare ga go se kgonthišege ga Lerato la
gago go nna. Ke ile ka go gafa se sengwe le se sengwe! "
Ka morago, ka
lethabo go feta le ge e le neng pele ka baka la kgopelo ya-ka, Jesu o
ile a ntumelela go robala godimo ga e nngwe ya difapano tšeo
di bego di le moo.
Ge ke
itokišitše, ke ile ka mo kgopela gore a mpemele
sefapanong.
Ka lerato o ile
a tšea sepekere gomme a thoma go se kgoromeletša ka
seatleng sa ka. Nako le nako o be a mpotšiša gore:
"Go
bohloko kudu? O nyaka gore ke tšwele pele?"
"Ee, ee,"
go tšwela pele Amata, "go sa šetšwe bohloko
bja ka. Ke thabile kudu gore o a mpepola."
Ge a thoma go
kokotela seatla sa ka se sengwe, letsogo la sefapano le ile la
ipontšha e le le lekopana kudu, mola pele e be e le botelele
bjo bo swanetšego.
Ke moka Jesu a
tloša sepekere seo se bego se šetše se
kgorometšwe ka gare, a re:
"Mosadi wa
ka, re swanetše go hwetša sefapano se sengwe. Ikhutše
o itlhapološe."
Ga ke kgone go
hlalosa go nyamišwa mo ke ilego ka go kwa ka motsotso woo. Ka
gona ke be ke sa swanelwe ke tlaišego ye!
Methaladi ye e
ile ya boeletšwa ka makga a mmalwa. Ge matsogo a sefapano
a be a swanetše, botelele bja sefapano bo be bo se bjalo.
Lebakeng le
lengwe, e le gore Jesu a se ke a mpela, go be go hlaelela selo se
sengwe go bapotšweng ga-ka.
Ka mehla Jesu o
be a hwetša lebaka la go mo bušetša morago
nakong e nngwe.
Oo,
moya wa ka o be o befetšwe gakaakang dithulanong tše
tša go boeletšwa le Jesu wa ka.Ka makga a mantši
ke be ke lokafaditšwe ke go ngongorega go yena, ka gobane o
be a ntatola tlaišego
ya nnete.
Ka makga a
mmalwa, ka segalo se se babago, ke ile ka re go yena:
"Moratiwa
wa ka, go bonala se sengwe le se sengwe se felela bjalo ka metlae."
Mohlala, o
mpoditše gantši gore o be o tla nkiša Legodimong
gatee ya ba moka. Eupša, nako le nako ge o be o ntliša
morago lefaseng gore ke dule mmeleng wa ka gape. O mpoditše
gore o ka rata go mpepola gore ke kgone go dira seo o se dirilego.
Lega go le
bjalo, ga se wa ka wa ntumelela go fihlelela go bapolwa ka mo go
feletšego. Gomme Jesu a re, "Ee, ke tla dira bjalo
kgauswinyane. Ga go na pelaelo. Go tla phethwa."
Mafelelong,
mesong e mengwe, ka letšatši la go Phagamišwa ga
Sefapano se Sekgethwa (13), Jesu o ile a tšwelela gomme a
nkiša ka lebelo gape go ya Lepatlelong le lekgethwa kua
Jerusalema.
E ile ya ntira
gore ke naganišiše ka dilo tše di fapa-fapanego
tšeo di tswalanago le sephiri le mekgwa e mebotse ya
sefapano. Ka morago ga moo, o ile a re go nna ka bonolo:
"Moratiwa
wa ka, o nyaka go ba yo mobotse?"
Naganišiša
ka Sefapano gomme se tla go fa dika tše dibotse kudu tšeo
di ka hwetšwago Legodimong le lefaseng.
Ke moka o tla
itira gore o ratwe ke Modimo, yo a nago le Botse bjo bo sa felego ka
go yena. Kganyogo ya go ba le Legodimo ka mahumo a lona ka moka
e gotše go wena.
Na o nyaka go
tlala mahumo a magolo kudu, e sego ka nako e kopana, eupša ka
mo go sa felego?
Ka
mehla ratana le Sefapano. O tla go nea mahumo ka moka, .
- peni e
nyenyane ka ho fetisisa, e emelang palo e nyenyane ea tlaišego,
.
-go dipalopalo
tšeo di sa balegego kudu tšeo di hwetšwago go
tšwa difapanong tše boima kudu.
Le ge go le
bjalo
- mola motho a
thomile go fišegela go hwetša poelo ya fasefase ya
tšhelete ye bonolo ya nakwana, yeo a tlago go swanelwa ke go e
tlogela kgauswinyane, .
- ga a na
kgopolo e tee ya go reka peni ya dithoto tše di sa felego.
Gomme ka lebaka
la eng
Ke
kwela bohloko go se šetše ga motho mabapi le botse
bja gagwe bjo bo sa felego,
Ke
ithaopela ka bonolo go mo
thuša.
Yena, go e na
le go ba yo a lebogago, .
- e go dira
gore o se swanelwe ke dimpho tša ka e
- o nkgopiša
ka go manganga ga gagwe.
Na o a bona,
morwedi wa ka, go na le bofofu bjo bokae botho bjo bjo bo kwešago
bohloko?
Sefapano,
ka lehlakoreng le leng, se rwala
-ka
moka di a fenya, .
-
ditheko tše kgolo e
-
diphenyo tse kgolo ka ho fetisisa.
Ke ka lebaka
leo o sa swanelago go ba le morero o mongwe ge e
se Sefapano.
Se se tla ba se
se lekanego go nea selo se sengwe le se sengwe.
Gomme, lehono,
ke nyaka go le kgahliša ka go le bapola ka botlalo sefapanong,
seo go fihla motsotsong woo se bego se sa le swanela ka botlalo.
O swanetše
go tseba gore sefapano se ke sona feela
-seo se go
gokilego go Lerato la ka le
-seo se dirago
gore ke go bapole ka botlalo godimo ga gagwe. Sefapano seo o
bilego le sona go fihla ga bjale, .
Ke tla e iša
Legodimong bjalo ka seka sa lerato la gago.
Ke tla e
bontšha Kgorong ya Legodimong e le bohlatse bja lerato la gago
go nna.
Sebakeng sa
yona ke na le ye boima le ye bohloko kudu yeo ke go tlišetšago
yona
-go arabela
kganyogo ya gago ya go tlaišega e
- go dumelela
Morero wa ka wa go ya go ile ka wena go phethagala ".
Ka morago ga go
bolela se, Jesu o ile a iponagatša go nna pele ga sefapano seo
ke bego ke na le sona go fihla ka nako yeo. Ka lethabo le le
tletšego, ke ile ka ya go yena, ka mo bea fase gomme ka robala
godimo ga lona.
Gomme ge ke be
ke le moo, ke loketše go bapolwa, magodimo a bulega.
Mokgethwa
Johane Moebangedi o ile a tla , a rwele sefapano
seo Jesu a bego a mpoditše ka sona.
Ke
moka gwa tla Kgarebe Maria a dikologilwe ke phalanx ya barongwa.
Ba ile ba
nkgoga sefapanong sa-ka gomme ba mpea lefelong le legolo kudu la go
fihlelela go tšwa St. John.
Go thothomela
mo go tonyago le mo go bolayago go ile gwa ntšea.
Lega go le
bjalo, ke be ke sa dutše ke ekwa kgabo ya lerato pelong ya-ka,
yeo e ilego ya ntira gore ke emele go tlaišega sefapanong se.
Ka leswao la
Jesu, morongwa o ile a tšea sefapano sa mathomo gomme a se
rwala le yena go ya Legodimong.
Go sa le bjalo,
Jesu, ka diatla tša gagwe ka noši gomme a thušwa
ke Kgarebe Maria, o ile a thoma go mpepola.
Ba
eme, barongwa le Mokgethwa Johane ba ile ba tšweletša
manala le dilo tše dingwe tšeo di nyakegago bakeng sa
go bapolwa ga-ka.
Ka
baka la tiro ya go bapolwa
ga ka, .
- Jesu wa ka yo
boleta kudu o bontšhitše lethabo le lethabo le legolo
kudu
-gore nkabe ke
se ka tlaišwa ke e tee, eupša ke bapolwa ba sekete,
gammogo
le ditlaišego tše dingwe go oketša Kgotsofalo
ya gagwe ye bose.
Ka motsotso woo
go be go bonagala eka Legodimo le be le kgabišitšwe
bakeng sa monyanya o mofsa wa letago go nna:
- ka go rata
Jesu, .
-ka go lokolla,
ka dithapelo tše dintši, meoya ka Pagatori, .
-ka go rapelela
badiradibe bao ba nago le tshekamelo e mpe le bakeng sa go sokolla ga
ba bangwe ba bantši.
Jesu moratiwa
wa ka o ba dirile gore ka moka e be batšeakarolo ba tše
botse tšeo di tšweleditšwego ke tshekamelo ya ka
e fišegago ya ditlaišego tšeo di lego gona go
bapolwa.
Ge go fedile ka
moka, ke ile ka ikwa eka ke sesa lewatleng la kgotsofalo leo le
tswakilwego le lewatle la tlaišego yeo e sa kwewego.
Mmago Kgošigadi
o ile a retologela go Jesu gomme a re:
"Morwa wa
ka, lehono ke letšatši la letago."
Ka baka la
ditlaišego tša lena ka noši le bakeng sa go
phetha tšohle tšeo di dirilwego ka Luisa, .
-Ke rata gore o
mo phunye pelo ka lerumo gomme
- beha hloohong
ea hae moqhaka oa meetlwa ».
Ge a arabela
kganyogong ya Mmagwe, Jesu o ile a tšea lerumo gomme a phunya
pelo ya-ka go tloga ka lehlakoreng le lengwe go ya go le lengwe. Ka
nako e swanago, barongwa ba ile ba nea Kgarebe e Hlogonolofetšego
mphapahlogo wa meetlwa.
Yena, ka
tumelelo ya-ka le ka kgotsofalo e kgolo kudu, o ile a e bea ka bonolo
hlogong ya-ka. E bile letšatši le le sa lebalegego
gakaakang go nna!
Go ka bolelwa e
le ka kgonthe gore e be e le letšatši la tlaišego
yeo e sa kwewego le lethabo leo le sa bolelwego. Gomme, bakeng
sa go thabiša ga ka le go rwala bofokodi bja ka bja tlhago,
Jesu o ile a dula ka thoko ga ka letšatši ka moka.
Ka lebaka la
bogale bja tlaišego, go bapolwa go be go tla palelwa ntle le
mogau wa gagwe.
Ka lethabo la
ka, Jesu o ile a dumelela meoya ye mentši ka Pagatori go boela
Legodimong ka baka la ditlaišego tša ka.
Ba ile ba
theoga Legodimong ba felegetšwa ke barongwa.
Ba ile ba
dikanetša malao a ka gomme ba ntapološa ka dikopelo tša
bona tša legodimong. E be e le difela tša lethabo
le difela tša go reta bogolo bja Modimo.
Ka morago ga
matšatši a mahlano goba a tshela a tlaišego e
šoro, .
Ke ile ka
lemoga ka go itshola kudu gore, letšatši le letšatši,
tlaišego ya-ka e be e fokotšega.
E be e tla ema
ka botlalo ge nkabe ke se ka gapeletša Molekane wa ka Jesu -
go lekanyetša go fokotša bogale bja yona - ntle le go
emiša se sengwe le se sengwe.
Ke ile ka kwa
ka gare ga ka kganyogo e matla ya ditlaišego tše tše
bose.
Gomme ke ile ka
e tsebiša Jesu wa ka yo botse ka go mo kgopela gore a
mpshafatše go bapolwa mo ke bego ke šetše ke
itemogetše wona.
Jesu, ka ntle
le selo, o be a kgotsofetše ka nna.
Nako le nako ke
be ke rata go rwala moya wa ka go boela Mafelong a Makgethwa kua
Jerusalema.
Gomme fao o ile
a dira gore ke tšee karolo go feta goba ka fase ga ditlaišego
tšeo a bilego le tšona nakong ya Passion ya gagwe.
Ka nako ye
nngwe e be e dira gore ke tlaišege ka go bethwa, ka nako ye
nngwe go rwešwa mphapahlogo ka meetlwa, .
ka dinako tše
dingwe go rwele sefapano, goba go bapolwa.
Jesu o be a
rata go ntira gore ke tlaišege e nngwe goba e nngwe ya diphiri
tše. Ka nako ye nngwe le, ka letšatši le
tee, o ile a ntira gore ke tlaišege ka moka ga Passion ya
gagwe, .
go mpha bose
bjo bo oketšegilego le
ka
nako e swanago tlaišego
e oketšegilego.
Pelo ya ka e be
e wela bohloko
- ge e be e le
Jesu ka boyena yo a ilego a tlaišwa ke Passion e
-gore ke be ke
sa swanela go tlaišega le yena.
Ke be ke sa
iketla e bile ke tshwenyegile ge e ba bonyenyane nka se kgone go
tsena go tše dingwe tša ditlaišego tša
gagwe.
Gantši
ke be ke ikhwetša ke na le Kgarebe Maria
- lebelela Jesu
a tlaišega kudu ka lebaka la melato yeo e dirilwego ke banna
ba sehlogo, yeo e lego bogale go feta mašole ao a ilego a
swara Jesu gomme a mmolaya.
Ke ka nako yeo
moo ke ilego ka ikgodiša gore go bao ba ratago, .
- go bonolo go
tlaišega o nnoši
-go feta go
bona moratiwa wa gago a tlaišega.
Ke ile ka ikwa
ke hlohleletšwa ke lerato la ka go Jesu yo ke a rategago.Ke
ile ka mo kgopela gore a mpshafatše gantši, gantši
kudu, difapano tša ka, gore bonyenyane ka karolo ke kgone go
fokotša tlaišego ya gagwe.
Jesu gantši
o be a re go nna:
"Moratiwa
wa ka,
- Sefapano se
amohetsweng ka tshwanelo le se lakatsa, .
- e fapantšha
bao ba rulagantšwego e sa le pele go tšwa go reprobate,
yo ka manganga a ganetšago tlaišego.
Tseba gore
letšatšing la tshenyego, yo a bego a botega e bile a
phegelela
- o tla kwa go
phopholwa ga Sefapano gomme o tla thaba ge a bona se tšwelela. mola
motho yo a gannwego a tla swarwa ke poifo e šiišago.
Eupša,
bjale, moratiwa wa ka, .
- ga go na
motho yo a ka bolelago ka bonnete
- ge e ba se
goba seo se tla phološwa goba se tla lahlega ka mo go sa
felego.
"Mohlala,
ge, ge Sefapano se tšwelela, .
- motho o mo
atla ka go itokolla le go se fele pelo, .
-go nyoba nako
le nako, .
-ke leboga bao
ba e romelago le go ntatela,
ke pontšho
e bonagalago le yeo e nyakilego e kgonthišega ya gore o tla ba
gare ga bao ba phološitšwego.
Ge e ba, ka
lehlakoreng le lengwe, ge sefapano se tšweletšwa, .
-motho o a
tenega, o a nyatša le
- leka go e
tšhaba ka ditshenyagalelo ka moka, .
ke moka re
kgona go bona fao leswao la gore ba lebile diheleng.
Ge, nakong ya
bophelo bja gagwe, motho a nkgoboša ge a lebelela Sefapanong,
.
"Ke moka
ka letšatši la kahlolo o tla nroga".
gobane go bona
Sefapano go tla mo iša letšhogong le le sa felego.
E eme ka mo go
kwagalago le ka ntle le go nyamišwa
- mokgethwa wa
modiradibe, .
- e
phethahetseng ya ba sa phethahetseng, .
-e fišegago
ya ba fokolago.
E nea seetša
go bao ba naganago gabotse. Kgetholla botse go bobe.
E
ipontšha go fihla
bokgoleng bjo itšego
-yo
a swanetšego go ba legodimong le
-yeo e
swanetšego go tšea lefelo le le tšwelelago.
Mekgwa ka moka
e mebotse e ba e ikokobeditšego le e hlomphegago pele ga
Sefapano.
Le gona na o
tseba ge mekgwa e mebotse e hwetša letago le letago la yona le
legolo? Ke ge di hlomesetšwa gabotse Sefapanong ».
Tsela ya go
hlaloša bontši bja dikgabo tša mollo tša
lerato la Sefapano seo Jesu a se tsentšego pelong ya ka ka
Mantšu a.
Ke ile ka
swarwa ke go ratana mo gogolo kudu moo ke ilego ka tlaišega ka
tsela ye
ge nkabe Jesu a
se a kgotsofatša pelo ya ka ka go mpshafatša gantši
- gantši kudu - go bapolwa ga ka
Ruri
nkabe ke ile ka tlaišwa ke go thuthupa mo go sa laolegego
ga lerato.
Ka nako ye
nngwe, ka morago ga go mpshafatša go bapolwa ga ka, Jesu o be
a tla re:
"E ratwa
ke Pelo ya ka, ."
- ka ge le
hlologela senkgiša-bose seo ditlaišego tša ka di
tšwago Sefapanong, .
-Ke phethagatša
dikganyogo tša gago ka go bapola moya wa gago le
-go go
fetišetša ditlaišego tša ka ka moka.
Eupša ge
e ba o be o sa dikadike gakaakaa go bontšha bohle kamoo o
nthatago ka gona, gape nka rata go tswalela mmele wa gago ka go tšwa
madi le dintho tša-ka tšeo di bonagalago.
Bakeng sa
morero wo ke rata go le ruta thapelo ye e latelago gore le hwetše
mogau wo:
"Oo
Boraro bo Bokgethwa, ."
Ke
hlapilwe ka Madi a Jesu Kriste, ke khunama pele ga Terone ya gago.
Ka
borapedi bjo bo tseneletšego, .
Ke
go kgopela, ka mekgwa ye mebotse ye e phagamego ya Jesu, go mpha
mogau wa go bapolwa
ka mehla ».
Go sa šetšwe
taba ya gore
Ke
be ke dutše ke e-na le lehloyo le legolo - leo ke sa nago le
lona - .
ka
baka la se sengwe le se sengwe seo se ka bonagalago go ba
bangwe, .
Ke ile ka
dumela go Jesu ka go itšhela kganyogo e kgolo ya go bapolwa go
ya ka Thato ya gagwe.
Gomme ka go se
nyake go mo ganetša ka go bapola mmele le moya wa ka, go se go
ye kae ke ile ka mpshafatša kamogelo ya ka ka phišego
le boikemišetšo.
Ka morago ga ge
ke mmoditše gore:
"Molekane
yo mokgethwa, maswao a ka ntle ga a ke a tšwelela go nna."
Ge e le gore,
ka dinako tše dingwe le ntle le go nagana ka yona, ke be ke
bonagala ke amogela maswao a, ke be ke no se nyake go dumela go se.
O a tseba kamoo
ke bego ke dutše ke rata bophelo bja ka bjo bo utilwego ka
gona.
Ka ge le nyaka
go mpshafatša go bapolwa ga ka, gona hle
go mpha
tlaišego ya sa ruri ntle le kimollo ya mohuta le ge e le
ofe. Eupša ke nyaka selo se tee feela: Ga ke nyake leswao
la ka ntle leo le tlago go ntira dihlong le go hlabja ke dihlong."
Ke be ke se
bjalo
e
sego feela go tlaišwa ke taba ya gore dika tše dingwe
tša ka ntle di ka ba di ile tša bonagala mmeleng
wa-ka, .
ka ge, ntle le
go nagana ka yona, ke be ke dumeletše ka go se kwagale Thato
ya Jesu go se
go ra gore
Eupša
gape ke be ke tlaišwa ke go nagana ka dibe tša-ka tša
nakong e fetilego. Gantši ke kgopetše Jesu go
itshola le mogau wa tebalelo
ya bona.
Ke
moka ka mmotša gore nka se be le khutšo le kgotsofalo
go fihlela ke ekwa go tšwa Molomong
wa Gagwe: "Dibe tša gago di lebaletšwe."
Jesu yo a
rategago, .
-seo se sa kego
sa re latola selo sa tšwelopele ya rena ya semoya, .
- o kile a re
go nna ka tsela ya go ikokobetša go feta ka tlwaelo:
"Lehono ke
nyaka go itira boipolelo bja gago. O tla ipolela dibe tša gago
ka moka go nna."
Gomme ge o sa e
dira, ke go bontšha yona
bosenyi
ka moka bjo o bo dirilego e
ditlaišego
ka moka tšeo ba ntidilego
tšona.
O tla kwešiša
seo sebe e lego sona, go ya ka bokgoni bja bohlale bja motho. Gomme
o ka rata go hwa go e na le go nkgopiša gape.
Ela hloko se,
iphediše gomme o naganišiše go se nene:
"Yo e sego
selo o na le sekgopi go Yo e lego Bohle. Bohle ba be ba ka dira gore
selo se se se nago selo se nyamele sefahlegong sa lefase."
Ga go na selo
seo se tumilego gampe ka mo go lekanego go ka bolela gore o nyamišwa
ke Mmopi wa gagwe, .
- le ge e be e
le go feta kgotlelelwa, - eupša e ratwa.
Boela go tšwa
go go hloka ga gago lefeela, gomme ka maikutlo a lerato bolela
confiteor."
Go tsena go se
be le selo ga ka, .
Ke ile ka
utolla masetla-pelo a ka ka moka le dibe tša ka ka moka.
Ka go ikhwetša
ke le pele ga bogoši bja Kriste, Moahlodi wa ka, ka thoma go
thothomela bjalo ka letlakala.
Ke be ke se na
matla a lekanego a go bolela mantšu a confiteor.
Nkabe ke ile ka
dula ke le kgakanegong ye e kgolo, ke sa kgone go bolela le lentšu,
.
ge nkabe Morena
Modimo wa ka, Jesu Kriste, a se a ntšhetša matla a
mafsa le sebete ka go mpotša.
"Morwedi
wa Lerato la ka, o se ke wa boifa."
Ka
gobane le ge ga bjale ke le moahlodi wa gago, gape ke tatago. Sebete
gomme o tšwele pele ".
Ka ge ke
gakanegile e bile ke kokobeditšwe, ke ile ka bolela sephiri
Ka go ipona ke
khupeditšwe ka mo go feletšego ke sebe, .
-Ke swere
bogolo bja go goboša ga ka Morena wa ka
- ka go boloka
dikgopolo tša boikgantšho bja nnete go nna.
Ke ile ka
mmotša gore:
"Morena,
ke ipolela pele ga Mohlomphegi wa gago ka sebe sa boikgogomošo".
Ke moka Jesu a
re:
"Atamela
Pelo yaka ka lerato o theeletse."
Utlwa
tlhokofatšo ye sehlogo yeo o e bakilego Pelong ya ka ya seatla
se bulegilego ka boikgantšho bja gago ".
Gomme nna, ke
thothomela, ka theeletša Pelo ya gagwe.
Tsela ya go
hlalosa seo ke se kwelego le go se kwešiša ka
metsotswana e sego kae! Pelo ya ka yeo e bego e thothomela ka
lerato, e be e betha kudu moo ke ilego ka nagana gore e be e le
kgaufsi le go thuthupa.
Ge e le
gabotse, ka morago go ile gwa bonagala go nna gore pelo ya-ka e be e
robegile ka baka la bohloko, e gagotšwe e bile e senyegile.
Ka morago ga go
itemogela tše ka moka, ke ile ka goeletša ka makga a
mmalwa gore:
"Oo!
Boikgogomošo bja batho bo sehlogo gakaakang!
Ke sehlogo kudu
mo e lego gore, ge nkabe e na le maatla, e be e tla senya Motho wa
Kgethwa! "
Ke moka ke
ile ka akanya boikgantšho bja motho e le seboko se se
gobogilego kudu maotong a Kgoši e kgolo .
E a tsoga le go
ruruga ka tsela yeo e dirago gore o dumele gore ke selo. Ka
sebete sa gagwe se segolo, .
- butle-butle
qala ho khagaba le ho namela moaparo oa Kgosi, .
- go fihlela e
fihla hlogong ya yona.
Ka ge a bona
mphapahlogo wa gauta wa kgoši, o nyaka go mo tšea gomme
a o bea hlogong ya gagwe. Ke moka o a nyaka
- apola seaparo
sa borena sa morena, .
-detronize e,
le
-diriša
mekgwa ka moka go tšea bophelo bja gagwe.
Seboko ga se
tsebe le gore ke sephedi sa mohuta mang. Ka boikgantšho
bja gagwe, ga a tsebe gore kgoši e be e ka kgona
mo
fediše, o mo pšhatlaganye ka tlase ga dinao
tša gagwe, .
-senya ditoro
tša gagwe tše bose ka mohemo o bonolo.
Baikgantšhago
ke ba go hloka mekgwa, ba ikgogomoša e bile ga ba
leboge. Bahlaselwa ba dikgopolo tše di fošagetšego
tša bošilo le bao ba rurugilego dihlogo ka baka la
boikgogomošo, .
ba
tsoga ka kgalefo le phišego
kgahlanong
le bao ba sa ikgantšhego kudu ka bona.
Ke
nna yo a bonego ka gare ga seboko se se gobogilego le se se nyamišago
maotong a Kgoši ya Modimo.
Ke ile ka kwa
moya wa ka o thekesela ka kgakanego le bohloko, .
ka baka la go
mo goboša. Pelo ya ka e itemogetše bohloko bjo bo
šiišago bjoo Jesu a ilego a bo tlaišwa ka baka
la boikgogomošo bja ka.
Ka morago ga
moo, Jesu o ile a ntlogela ke nnoši.
Ke ile ka dula
ke naganišiša ka bošilo bja sebe sa
boikgogomošo.
Ga ke kgone go
hlalosa tlaišego e kgolo yeo e ilego ya ntirela yona.
Ka morago ga go
naganišiša ka kelohloko ka seo Jesu a mpoditšego
sona, o ile a boa gomme a dira gore ke tšwele pele ka
boipolelo bja-ka.
Ke šikinyega
go feta pele, ke ile ka ipolela dikgopolo tša-ka le mantšu
a-ka
gore
ke be ke ile ka ngangišana kgahlanong le dikganyogo tša
gagwe tšeo di bontšhitšwego, le
gaešita
le dibe tša ka tša go
se dire selo.
Ke ile ka
ipolela tše ka moka ka bohloko bjo bogolo le go baba ga pelo
moo ke ilego ka tšhošwa ke tšona.
-ya bonnyane
bja ka le
- ya sebete sa
ka sa go kgopiša Modimo yo botse kudu yo, go sa šetšwe
dikgopišo tša ka, a bego a nthušitše, a
npoloketšego le go nphepa.
Ge e ba a be a
ekwa kgalefo go nna, e be e le lehloyo la gagwe la sebe e sego selo
se sengwe. Ka mo go fapanego, botho bja gagwe go nna, ke le
modiradibe, e be e dutše e le e kgolo kudu.
O ile a ntira
gore ke lebalele gaešita le ge, ge a be a lebane le toka ya
Modimo, a be a pepentšha mafokodi le mafokodi a-ka. Ka go
boela morago, e ile ya nnea ditebogo tše dintši le
matla a go šoma ka tšona.
Go
be go le bjalo ka ge eka o tlošitše lebota leo le bego
le aroganya moya wa ka le Modimo ka baka la
ya
sebe.
Ge e ba batho
ba be ba ka kwešiša botse bja Modimo le go goboša
ga sebe, ba be ba tla raka sebe ka mo go feletšego lefaseng.
Ba be ba tla
swarwa ke go itshola mo gogolo le go itshola ka baka la dibe tša
bona, goba ba be ba tla hwa.
Ge ba be ba
tseba botse bjo bo sa felego bja Modimo, ba be ba tla ineela go yena.
Gomme bakgethwa
ba be ba tla hwetša go Modimo sediba se segolo sa dikgaugelo
seo se neetšwego go kgethagatšweng le go thabafatšwa
ga bona.
Ge Jesu a bona
gore ga ke sa kgona go kgotlelela tlalelo le go baba ga sebe, o ile a
ikgogela morago, a ntlogela ke nweletše dikgopolong tša-ka
ka bobe bjo bo dirilwego ke sebe.
Ka botho bja
gagwe bja bophelo ka moka, o ile a mphološa kahlolong ya
Tatagwe gomme a mpha dikgaugelo tše mpsha.
Ka morago ga
nako e telele, Jesu o ile a boa gape go tlo ntumelela go tšwetša
pele boipolelo bja-ka, bjoo gaešita le ge ka dinako tše
dingwe bo be bo šitišwa, bo tšerego mo e ka bago
diiri tše šupago.
Ge Jesu yo
botho kudu a be a feditše go kwa boipolelo bja-ka, o ile a
tlogela boemo bja gagwe bja go ba Moahlodi gomme a tšea boemo
bja Tate yo lerato.
Ke be ke dulwa
ke tsebo yeo e sa thibelegego ya gore bohloko bja-ka, le ge e le bjo
bogolo gakaakang, bo be bo sa lekana go lefela ditlolo tša-ka
tšeo ke di dirilego malebana le Modimo wa-ka.
Jesu, go
ntšhoša seporong, o re:
"Ke nyaka
go tlaleletša ka tlaleletšo. Ke tla diriša go
moya wa gago mohola wa ditlaišego tša ka Tšhemong
ya Getsemane."
Se se tla ba se
se lekanego go kgotsofatša toka ya Modimo ”.
Ke moka ke ile
ka ikwa ke ikemišeditše kudu go amogela tebalelo ya
Jesu bakeng sa dibe tša-ka.
Ke moka, ka
khunama maotong a gagwe, ka moka ba kokobeditšwe e bile ke
gakanegile, ka re go yena:
"Modimo yo
mogolo, ke kgopela kgaugelo ya gago le tebalelo ya dibe tša ka
tše dintši le tše šoro."
Ke rata gore
bokgoni bja ka bo ata ka mo go sa felego gore ke kgone go reta ka mo
go lekanego Kgaugelo ya gago ye e sa felego.
Wena Tate wa
Legodimong, lebalela lenyatšo le legolo leo ke go dirilego ka
go go dira sebe gomme o ikemišetše go mpha tebalelo ya
gago ya botate ".
Ke moka a re
go nna: “Ntshepiše gore o ka se sa hlwa o
dira sebe. Dula kgole le wona moriti wa sebe.”
Ka araba ka re:
"Oo! Ee! Ke e holofetša makga a sekete gomme ke rata go
hwa go e na le go kgopiša Mmopi wa ka, Molopolodi wa ka le
Mophološi wa ka. Le ka mohla!
Le ka mohla
gape!"
Go yona Jesu a
ilego a emiša seatla sa gagwe sa le letona, a bolela mantšu
a tebalelo, gomme a tlogela noka ya Madi a gagwe a Bohlokwa e elela
godimo ga moya wa ka.
Ka morago ga
gore Jesu a hlatswe moya wa ka ka Madi a gagwe a Bohlokwa gomme a
mpha Tefelo ya gagwe, ke ile ka kwa go tswalwa gape bophelong bjo
boswa bjo bo tletšego go feta le ge e le neng pele ka botlalo
bja mogau.
Tiragalo ye e
ile ya hlola kgopolo go nna yeo nka se tsogego ke e lebetše.
Nako le nako ge
e boela kgopolong ya-ka, lethabo le tee le a rotoga moyeng wa-ka
gomme go thothomela go hlasela sephedi sa-ka ka moka. Gomme ke e
phela gape ka botlalo, bjalo ka ge eka e a direga.
Ka ge ke be ke
tletše ka dikgopotšo tša nakong e fetilego, ke
ile ka tlala ka ditutuetšo tšeo di bego di fagahletše
go ngwalelana, ka mo go kgonegago, .
go dikgaugelo
tše tee tšeo Jehofa a ilego a tšwela pele a mpha
tšona, .
- goba ka go
itlhabolla gape le go mpušetša boemong bja mohlaselwa,
.
- goba ka go
itokišetša ka go lebanya kudu go phela ka Thato ya
gagwe ya Kgethwa, yeo a e laetšego
- mehau e
meholo ea bomodimo e
- go tšea
karolo mo gogolo kudu ka lehlakoreng la ka. (14) .
Gomme ka ge ke
se selo, ke ile ka swanelwa ke go amogela se sengwe le se sengwe go
tšwa go Modimo.
Ke moka ke ile
ka swanelwa ke go šoma go tsenya ba bangwe ka dikgaugelo tšeo
di amogetšwego, .
-go swana le
ngaka yeo, ka madi a yo mongwe, .
-o na le tšhelo
go motho go mo thuša go boela a phela gabotse mmeleng. Gomme
ke ile ka swanelwa ke go kgonthiša ka kelohloko gore dilo ka
moka di boela go Modimo.
Go fihlelela
se, Jesu yo a rategago wa ka o thomile ka go nkgoga mmeleng wa ka, a
nkgaola go se sengwe le se sengwe seo se bego se ka nkaroganya le
Yena, gomme
go mpekotša
boemong bja mohlaselwa wa sa ruri.
Jesu yo a sa
felego pelo kudu o be a nyaka gore ke dule ke itokišitše
ge a be a nyaka go mpha tše dingwe tša mošomo wa
gagwe goba ditlaišego tša gagwe.
O be a dira se
go kgotsofatša
Toka ya Modimo yeo e kgopišwago ke go fapoga mo go tšwelago
pele ga batho, .
goba go thibela
goba go emiša go otlwa mo go se nago kgaugelo mo a lego ka
tlase ga wona.
Go mpshafatša
matla a ka ao a lahlegilego, .
Jesu gantši
o be a mpha dikgaugelo tše di kgethegilego, .
e
nngwe ya tše ke go lokollwa molatong mo go boletšwego
ka gona ka mo godimo, mo go ilego gwa newa
nna ka makga a mmalwa.
Ka dinako tše
dingwe , ge ke be ke ipolela go moperisita, .
Ke be ke
itemogela ditla-morago tše di fapa-fapanego le tše di
sa tlwaelegago moyeng wa-ka. Gomme ge boipolelo bo fedile, .
Jesu ka boyena
o ile a tšeela motho yo a ipolelago legato.
O ile a tšea
sebopego sa boipolelo, gomme nna, ke nagana gore ke be ke bolela le
moipolelo wa-ka, .
-Ka bula pelo
yaka mme
-Ke ile ka
utolla boemo bja moya wa ka, dipoifo tša wona, dipelaelo,
ditlaišego, dipelaelo le dinyakwa tša wona.
Eupša
-go tšwa
go dikarabo tšeo ke di amogetšego e
- ka baka la
botho bja Lentšu, leo ka dinako tše dingwe le bego le
fapantšha le la moipolelo wa ka, ke ile ka utolla gore e be e
se yo mongwe ge e se Jesu.O be a le yo a nago le botho kudu!
Gomme
ditlamorago tša ka gare tšeo ke bego ke itemogela tšona
e be e se tše di tlwaelegilego. Ka nako ye nngwe e be e
le Jesu go tloga mathomong:
- o kwele
boipolelo bja ka, bjo bo tlwaelegilego goba bjo bo sa tlwaelegago, .
-gomme a mpha
tebalelo.
Ge nkabe ke
nyaka go anega se sengwe le se sengwe seo se diregilego magareng ga
ka le Jesu, go be go tla tšea nako e telele gomme go be go ka
tšewa e le kanegelo ya dinaane.
Le gona, ke tla
tšwela pele go selo se sengwe se bonolo go se kgahliša.
Dikgwedi tše
senyane pele se direga, .
Jesu o be a
ntsebišitše ka ntwa ya bobedi magareng ga Italy le
Afrika. Gomme ke kamoo:
Jesu wa ka yo a
šegofaditšwego o be a ntšere mmeleng wa ka.
Ge ke dutše
ke mo latela ke fetogile, o ile a ntlhahla tseleng e telele yeo e
bego e tletše ka ditopo tša batho tšeo di
kolobilego mading a tšona. E ile ya bontšhwa go
nna e le noka yeo e tlalago setarateng.
Seo se ilego sa
ntšhoša kudu ke gore Jesu o ile a mpontšha
ditopo tšeo di tlogetšwego tšeo di bego di
lebeletšane le themperetšha e šoro gotee le go
ratwa ga diphoofolo tše di jago nama, ka ge go be go se na
motho yo a bego a tla hlokomela dipoloko.
Ka go tšhoga
kudu, ke ile ka botšiša Jesu gore:
"Molekane
yo mokgethwa, tše ka moka di ra go reng?
Gomme Jesu a
nkaraba: «Tseba gore ngwageng wo o tlago go tla ba le
ntwa. Motho o ineela mekgweng ka moka e mebe le dikganyogong tša
nama.
Ke nyaka
tefetšo ya ka go nama yeo e nkgago sebe."
Ke be ke se na
dipelaelo mabapi le seo Jesu a bego a se bolela. Eupša ke
be ke e holofetše go sa šetšwe seo
-gore
dikgweding tše senyane tše di latelago monna wa nama o
be a tla emiša difišegelo tša gagwe gomme
-gore, ge a
bona go sokologa ga gagwe, Jesu o be a tla emiša ntwa yeo e
bego e rulagantšwe.
Eupša go
thwe’ng ka tšeo
-bao ba wallow
ka leraga la difišegelo tša bona e
-yeo, go e na
le go sokolla, e nwelelago ka gare ga yona.
Gomme pejana go
ile gwa direga gore Italy le Afrika di be di bolela ka ntwa ka lekga
la mathomo.
Ke moka,
kapejana ka morago ga moo, ba ile ba tsenela ntwa e thata yeo e ilego
ya baka tlaišego e kgolo le tshenyo ka mahlakoreng ka bobedi.
Ka go rialo, go
feta le ge e le neng pele, ke ile ka ineela go Jesu wa-ka yo botse
gore ke fokotše palo ya bahlaselwa ba ntwa ye. Ke ile ka
ineela bakeng sa meoya yeo, go sa šetšwe dithapelo tša
ka le dikgopelo tša ka go kgaugelo ya Modimo, e bego e ka se
be boemong bja mogau gomme e be e tla lahlelwa diheleng ge e be e tla
tšwelela pele ga Modimo.
Eupša
Jesu ga se a ka a ntheetša. Le mo nakong ye, e ile ya
nntšha mmeleng wa ka. Se se latelago, ke be ke le Roma ka
ponyo ya leihlo. Moo ke ile ka kwa mabarebare a mantši
gomme ka ithuta ka boemo bjo bo hlalositšwego ka mo
godimo. Jesu o ile a nkiša palamenteng, phapošing
ya lekgotla, moo batlatšaditona ba bego ba swaregile ka
ngangišano e fišago ya kamoo go ka dirwago ntwa gore ke
kgonthišege gore ke tla fenya.
Poledišano
e ile ya tšwela pele ka mantšu a mantši a go
ikgantšha, boikgantšho le go fišegela thoko mo
go kwešago bohloko. Eupša seo se ilego sa nkgahla
kudu e be e le gore ka moka e be e le makoko gomme ba dira dilo ka
tlase ga kgateletšo ya diabolo, yo ba bego ba mo rekišeditše
meoya ya bona bakeng sa go fediša ntwa.
Ke ile ka
tšhoga kudu ge ke ithuta se gomme ka ipotša gore:
"Ke batho
ba bakae ba nyamilego le ba hlaga; ke dinako tše di nyamišago
gakaakang, tše di nyamišago le go feta bao ba dulago
moo!"
Go be go bonala
go nna gore Sathane o be a buša gare ga bona, ka ge ba be ba
bota yena ka botlalo go e na le go bota Modimo.Gomme e be e le go
tšwa go diabolo moo ba bego ba letetše phenyo.
Ge ba dutše
ba tsenela ngangišano e fišago le e tiilego, ba ile ba
arogana, gaešita le ge ba be ba nyaka go kopanya diphapano tša
bona. Jesu, a sa bonwe, o be a le gare ga bona.
Ge a ekwa
ditšhišinyo tša bona tše di nyamišago,
o ile a lla ka baka la mantšu a bona a nyamišago. Ka
morago ga go dira dithulaganyo tša bona tša go lwa ntwa
ya bona ka ntle le Modimo, ba ile ba ikgantšha ka boikgogomošo
kudu, ba re ba kgodišegile kudu go feta le ge e le neng pele
ka phenyo.
Ke moka, bjalo
ka ge eka ba sa le gona ba mo theeletša, Jesu o ile a bolela
ka lentšu la go tšhošetša: «Le
itshepa kudu, eupša nna ke tla le kokobetša; gomme
ka morago o tla ela bogolo bja ditahlegelo tša gago ka baka la
go se bitše thušo le tsenogare ya Modimo yo e lego
mongwadi wa botse ka moka.
Mo nakong ye
Italy e ka se fenye. Go e na le moo, o tla itemogela go fenywa
ka mo go feletšego."
Tsela ya go
hlaloša gore pelo ya ka e ile ya tlaišega gakaakang ka
lebaka la mantšu a a Jesu, le gore ke ka ditsela tše
kae ke lekile go homotša Jesu wa ka yo botse, gore ka
minus ntwa ga e
bolaya gakaakaa.
Bjalo ka
mehleng, ke ile ka ineela bjalo ka mohlaselwa wa poelano gomme ka
kgopela Morena gore a mphe ditlaišego tše dikgolo kudu
le go phološa Italy go otlwa mo.
Eupša
Jesu o ile a mpotša gore:
"Ke tla
dula ke tiile gore Afrika e fenye Italy. Gomme ke tla go fa se fela:
Afrika e
hlilego e ka se hlasele mobu wa Italy go tšwetša pele
ntwa. Kotlo e lokile, ka gobane Italy e e swanelwa
- bakeng sa
mokgwa wa gagwe wa bophelo wa licentious, .
- bakeng sa
tumelo ya hae e lahlehileng e
-ka gobane o
bota diabolo go e na le go bota Modimo ".
Se sengwe le se
sengwe seo se bego se bolelwa go nna ka nako yeo, goba maemong a
mangwe, ke ile ka hlalosa ka tlase ga go kwa moipolelo wa-ka.
Gomme o ile a
mpotša gore: "Ga go bonagale go na le kgonagalo go nna
gore Italy e tla fenywa ke Afrika, ka ge tlhabologo ya sebjalebjale
ya Italy e na le mehuta ka moka ya dibetša tša go
hlasela le tša go itšhireletša tšeo
Afrika e se nago tšona".
Ge mantšu
a Jesu a tiišetšwa, moipolelo wa ka o ile a mpotša
gore: "Morwedi wa ka, ga go na leano, ga go na bohlale, ga go na
maatla ao a nago le mohola, ge a sa tšwe go Modimo".
Nkabe ke
phethile mo pego ye ya dilo tše bohlokwa kudu tšeo di
ntiragaletšego ka Jesu go tloga ge ke na le mengwaga ye 16 go
fihla lehono, ge nkabe moipolelo wa ka a se a nkgapeletša go
bolela ditsela tše di fapafapanego tšeo Jesu a di
dirišitšego go boledišana le nna.
Ke tše
di fapa-fapanego, eupša ke tla di fokotša go fihla
go tše nne.
Jesu
o dira gore moya o tsebe seo o nyakago go se dira gomme o dira gore
moya o tšwe mmeleng wa gagwe .
Se se ka direga
ka ponyo ya leihlo. Moya o tšwa mmeleng ka tsela ya
tšhoganetšo mo e lego gore mmele o tsoga go latela moya
eupša mafelelong o dula o le bjalo ka ge eka o hwile. Moya,
ka lehlakoreng le lengwe, o latela Jesu lebelong la gagwe gomme o
sepela legohle: lefase, mawatle, dithaba le magodimo, gomme o
feleletša o le dileteng tša Pakatori goba bodulong bjo
bo sa felego bja Modimo.
Ka
dinako tše dingwe moya o tloga mmeleng o iketlile kudu. Ge
e le gabotse go bjalo ka ge eka mmele o be o khutša o dutše
o tšhogile e bile o nweletše go Modimo.Ke moka, ge Jesu
a tloga, moya o leka go mo latela kae le kae mo a yago gona. Boemong
le ge e le bofe mmele o dula o tšhogile gomme o sa kwe selo sa
lefase la ka ntle, gaešita le ge lefase ka moka le be le tla
šišinywa goba mmele o ile wa phuntšhwa, wa fišwa
goba wa gagolwa diripana.
Nka bolela gore
ka tsela efe goba efe ke be ke tšwile mmeleng wa ka gomme ke
le kgole le moo Jesu a ilego a nkiša gona. Ge ke be ke le
kgole le mafelelo a lefase, Pagatori goba Paradeiseng, gomme ke bona
moipolelo wa ka a etla ntlong ya ka go tlo ntsoša, gona, ka go
panya ga leihlo gomme ka taelo ya Jesu, ke ile ka ikhwetša ke
le mmeleng wa ka .
Jesu o be a
nyaka go kwa ga-ka ka mo go phethagetšego go moipolelo wa-ka.
Makga a mmalwa
a mathomo ao se se diregilego ke be ke tshwenyegile, ke feregile
ebile ke tshwenyegile go boela mmeleng wa ka ka nako gore ke be gona
go moipolelo wa ka ge a be a nyaka go ntsoša.
Le gona ke ile
ka swanelwa ke go ba yo a kwago!
Ke ipolela gore
ga se gwa tšea nako e telele go tsena mmeleng wa-ka ge
moipolelo a be a ntetile malaong a-ka.
Eupša ge
nkabe Jesu a se a akgofela go bušetša moya wa ka
mmeleng wa ka, nkabe ke ile ka ganetša ka manganga lentšu
la moipolelo, ka ge ke be ke na le kgetho ya go tlogela Jesu, Molemo
wa ka wa godimodimo, goba go ikokobeletša lentšu la
moipolelo wa ka.
Ke ile ka re go
Jesu: “Ke ya go moipolelo wa ka yo a mpitšago go kwa,
eupša go se go ye kae ke tla boela go Moratiwa wa ka, gateetee
ge a sepetše.”
Ke kgopela gore
o se ke wa ntira gore ke eme nako e telele."
Ka tsela efe
goba efe, Jesu o be a sa swanela go bolela le moya wa ka gore ke
kwešiše.
Bakeng sa
seetša seo e se fetišago monaganong wa-ka, se ile sa
dira gore ke kwešiše ka go lebanya seo se bego se
bolela go nna. Ao! re kwešišana gakaakang ge
re le gotee!
Mohuta wo wa
poledišano ya tlhaologanyo yeo Jesu a itirago gore a kwešišwe
ka yona o na le lebelo kudu. Dilo tše dintši tše
di phagamego di ithutwa ka go panya ga leihlo - go feta kamoo o ka
ithutago ka gona ka go bala dipuku bophelo ka moka.
Poledišano
ye e phagame kudu e bile e phagame kudu moo e lego gore ga go kgonege
gore bohlale bja motho bo hlalose ka mantšu tšohle tšeo
moya ka go rialo o ka di amogelago go o tee.
motsotso o
bonolo.
Ao! Jesu
ke morutiši yo bohlale le yo bohlale gakaakang!
Ka go panya ga
leihlo o ithuta dilo tše dintši tšeo ba bangwe
ba bego ba ka se kgone go ithuta tšona ka nywaga e mmalwa.
Se ke ka gobane
beng ba lefase ga ba na matla a go fetišetša
thutamahlale ya bona.
Le gona ba ka
se kgone go boloka tlhokomelo ya barutiwa ba bona ka ntle le go lapa
le go dira boiteko.
Ditsela tša
Jesu di bose kudu, di bonolo e bile di botho moo e lego gore gateetee
ge moya o e utolla, .
- o ikwa a mo
kgahlwa; Le
- a ka se dire
selo ge e se go kitima ka morago ga gagwe ka lebelo le legolo.
Ka ntle le go e
lemoga, moya o iphetoša go yena ka tsela yeo o ka se kgonego
go fapantšha magareng ga wona le Motheo wa Kgethwa.
Ke mang yo a
bego a ka hlalosa seo moya o ithutago sona motsotsong wo wa phetogo.
Se se ka
hlaloswa
-feela go tšwa
go Jesu o
-go tšwa
moyeng wo o fetilego phetogo ye nakong ya bophelo bja wona gomme o
fihlile boemong bja letago le le phethagetšego.
Le ge moya o ka
boela mmeleng wa wona
- rua leseli la
Modimo le
- o ile a ikwa
a nweletše ka mo go feletšego go Modimo, .
o be a tla ba
le bothata bja go bolela gore go ikwa bjang ge o boela mmeleng wa
gago, o nweletše leswiswing le lefsifsi kudu.
Boiteko
bja gagwe e be e tla ba bjo thata le bjo bo sa phethagalago, ge e ba
e se bjo bo sa kgonegego ka mo go feletšego. Ka mohlala,
akanya ka sefofu go tloga ge se belegwa seo, ka letšatši
le lengwe, se amogelago matla a go bona gatee-tee, le seo, ka nako e
kopana, se sepelago legohle
gomme se bona dilo tše di makatšago kudu: diminerale,
dimela, diphoofolo le diphapoši tša go bolokela tša
legodimo tšeo di nago le marontho. ya dinaledi.
Gomme a re re
ka morago ga metsotso e sego kae o bušetšwa boemong bja
gagwe bja bofofu. Na o be a ka kgona go boledišana e le
ka kgonthe, ka leleme le le swanetšego, seo a se bonego?
Na o be a ka se
ipee kotsing ya go itira lešilo?
ge e ba, go e
na le go nea kakaretšo e kopana ya seo a se bonego, .
o
be a leka go nea tlhaloso
e feletšego.
Boemo bjo bo
swana le bja moya wo o sepetšego lefaseng ka moka le go ya
Legodimong gomme wo, ge o boela mmeleng wa gagwe, o ikwago gore motho
wa rena wa sefofu o boile bofofung bja gagwe.
O rata go
tšhabela ka setu go e na le go bolela, ka gobane o tšhaba
go bonagala a segiša.
Moya wo o
boelago mmeleng wa gagwe o nyamile e bile ga o homotšege ka
gore o kwa boemong bja mogolegwa.
O kganyoga go
tloga bakeng sa go mo hola kudu gomme ga a thabe kudu go feta yo a
lahlegetšwego ke go diriša pono.
O kganyoga
feela go kopana le Modimo gomme ga a na kganyogo ya go bolela ka
seatla sa gagwe sa nngele le ka tsela e sa rulaganyetšwago ka
dilo tšeo di fetago bokgoni bja gagwe bja setho le bja nama.
Ka
lebaka la go kwa le kotsi ya go dira diphošo, bjale ke tla
hlaloša, ka mo nka kgonago, tsela ye nngwe yeo Jesu a
bolelago le moya ka yona.
Ge
moya o sa le mmeleng wa wona, o bona Motho
wa ngwana goba Jesu yo monyenyane a tšwelela, goba boemong bja
gagwe bja go
Bapolwa. Gomme Mantšu ao a a bolelago a fihlelela kwešišo
ya moya .
Moya, ka
lehlakoreng le lengwe, o bolela le Jesu.Selo se sengwe le se sengwe
se direga bjalo ka poledišano magareng ga batho ba babedi.
Mantšu a
Jesu ka nako yeo ke a sewelo gomme a se na mantšu a mane goba
a mahlano ka thata. Ke ka sewelo kudu a bolelago nako e telele.
Lentšu
le bonolo la Jesu le tšweleditše Seetša se se
tseneletšego ka go nna gomme la tlogela moya wa ka o monywa ke
therešo yeo e ilego ya ba ya ka. Go be go swana le go
bona moela o monyenyane wo kapejana o fetogago lewatle le legolo.
Ge banna ba
bohlale ba lefase ba be ba ka kgona go kwa Lentšu le bonolo la
Jesu, ka nnete ba be ba tla makala, ba dimumu, ba gakanegile gomme ba
palelwa ke go tseba gore ba arabe eng. Ge Jesu a nyaka go
bonagatša Therešo go sephedi, o šomiša
polelo yeo e swanetšego bohlale bja sephedi seo. Ga go
nyakege go nyaka mantšu a kgethegilego gore o kgone go
fetišetša Mantšu a Jesu go batho ba bangwe.
Re ka diriša
mantšu a gagwe ka noši.
Ka lehlakoreng
le lengwe, moya o hlabja ke dihlong ge o leka go boledišana le
ba bangwe ka molomo ditherešo tšeo o ithutilego tšona
ka dikgokagano tša tlhaologanyo. Jesu o tlwaela tlhago ya
motho. Ka go kgetha mantšu a gagwe, o tlwaela polelo le
bokgoni bja moya o mongwe le o mongwe. Ge e le nna, sebopiwa se
senyenyane, ga ke kgone go fetišetša dikgopolo tše
ka mo go lekanego go ba bangwe ntle le go ipea kotsing ya go lelera.
Ka boripana,
Jesu o šoma e le morutiši yo bohlale kudu le yo a nago
le mpho yo a nago le tsebo e phagamego thutamahlaleng ka moka.
Diriša
polelo yeo e kwešišwago le yeo e bolelwago ke morutwana
gomme, ge a dutše a nyaka therešo ya thutamahlale, o
ithute go kwešišwa. Go sego bjalo o be a tla ruta
polelo pele gomme ka morago a ruta mahlale ao a nyakago go a
fetišetša.
Jesu, yo e lego
botse ka moka le bohlale, o tlwaela bokgoni bja moya e le gore a se
ke a nyatša goba go nyenyefatša motho yoo.
Go motho yo a
sa tsebego selo yo a nyakago go ithuta, o ruta therešo yeo e
nyakegago bakeng sa go fihlelela bophelo bjo bo sa felego.
Gomme go
seithuti o fetišetša Ditherešo tša gagwe
ka tsela ye e raraganego kudu, morero wa gagwe o nnoši ke go
tsebja, go lebogwa le go se amoge motho le ge e le ofe Ditherešo
tša gagwe.
Tsela
ye nngwe yeo Jesu a e šomišago go dira gore moya o
kwešiše Ditherešo tša Gagwe ke ka
go tšea karolo go Motheo wa
Gagwe .
Re a tseba gore
Modimo o hlodile lefase go tšwa go selo, gomme ka Lentšung
la gagwe dilo ka moka di ile tša ba gona. Ke moka, bjalo
ka ge go be go bonetšwe e sa le pele go tloga ka mo go sa
felego, tlholo e ile ya hlongwa ke Lentšu le lengwe le
matla-ohle la Mmopi.
Ka go realo, ge
Jesu a bolela ka bophelo bjo bo sa felego go moya, gona, ka yona tiro
yeo, o tsenya therešo ye moyeng.
Ge a nyaka gore
moya o ratane le Botse bja gagwe, o mmotšiša gore: "Na
o nyaka go tseba gore ke botse gakaakang? Le ge mahlo a gago a
hlahloba dilo ka moka tše dibotse tšeo di phatlaletšego
lefaseng le leratadimeng, o ka se tsoge o bone botse bjo bo
bapetšwago le bjona." go ya go ya ka".
Ge Jesu a dutše
a mmotša se, moya o ikwa gore selo se sengwe sa Modimo se
tsena go wona.
Gomme o nyaka
go ba kgauswi le yena ka gobane o kgahlwa ke Botse bja gagwe bjo bo
fetago botse ka moka. Ka nako e swanago, o lahlegelwa ke
kganyogo ka moka ya dilo tše dibotse tša
Lefase, ka baka
la gore dilo tše e ka ba tše botse le tše
bohlokwa gakaakang, le bona phapano ye e sa felego magareng ga Jesu
le dilo tše. Ka go rialo o ineela go Modimo gomme o
fetoga go yena.
O dula a nagana
ka yena ka gobane o apešitšwe ke yena ka moka, o ratwa
ke yena, o tseneletše ke yena. Gomme ge Modimo a be a ka
se dire mohlolo, moya o be o tla kgaotša go phela: pelo ya
gagwe e be e tla fetoga lerato le le sekilego ge a bona Botse bja
Jesu gomme o be a tla rata go fofela go yena go thabela Botse bja
gagwe.
Le ge ke kwele
maikutlo a ka moka, go akaretša le makenete wa Botse bja Jesu,
ga ke tsebe gore ke hlaloše bjang dilo tše. Mantšu
a ka a ka nea feela ditlhaloso tše mpe. Lega go le bjalo,
ke swanetše go dumela gore go šala kgatišo e
phagametšego tlhago ka go nna yeo e dirago gore monagano wa-ka
o kgomarele dilo tše tša kgonthe.
Ge
go bapetšwa le Jesu wa ka yo botho kudu, selo se sengwe le se
sengwe se sebotse lefaseng se fifala bjalo ka naledi pele ga
letšatši. Ka gona ke ile ka thoma go lebelela dilo
ka moka tše dibotse tša lefaseng e le dilo tša
go hloka tlhaologanyo goba dilo tša go bapala. Seo ke se
boletšego ka Botse bja Jesu, gammogo le ka Bohlweki bja gagwe,
Botse bja gagwe, Bonolo bja gagwe le mekgwa ye mengwe ka moka ye
mebotse le dika tša Modimo, ka gobane ge a bolela le moya, o
kgokaganya gape le Mekgatlo ya gagwe bjalo ka dika
tša gagwe.
Ka letšatši
le lengwe Jesu o ile a re go nna: "Na o a bona gore ke hlwekile
bjang? Le nna ke nyaka bohlweki bjoo go wena". Ke ile ka
kwa gore ka mantšu a Jesu o ile a tšhela Bohlweki bja
gagwe ka go nna gomme ka thoma go phela bjalo ka ge eka ga ke na
mmele. Ke ile ka ikwa ke robetše e bile ke tagilwe ke
monkgo wa legodimo wa Bohlweki bja gagwe.
Mmele wa ka, wo
bjale o bego o tšea karolo go Bohlweki bja wona, o ile wa ba
bonolo kudu. Toka ya Jesu le go hlaswa ga gagwe ditšhila
di ile tša ntlhaba go fihla bokgoleng bja gore, ge nka lemoga
ditšhila, gaešita le ge ke le kgole, mpa ya-ka e be e
tla rabela ka ditiragalo tše matla tša go hlatša.
Ka boripana,
moya wo Modimo a boletšego go wona ka go hlweka o fetotšwe
ka mo go feletšego. O phela le go dira dilo feela go
Jesu, ka ge a hlomile bodulo bja gagwe bja sa ruri go yena.
Ke swanetše
go gatelela mo gore seo ke se boletšego ka Botse le Bohlweki
bja Jesu, le ka seo se fetotšwego go nna, ke go fo ba
kakanyetšo, ka ge bokgoni bja motho le bohlale di sa kgone go
tšweletša ka polelo ya motho seo e lego se se phagamego
le sa morongwa.
Ke ka fao go sa
kgonegego gore ke hlaloše gabotse ditemogo tšeo ke
bilego le tšona ka Bohlweki, Botse le mekgwa ye mengwe ye
mebotse le dika tša Modimo tša motho wa ka yo botse.
Nako le nako
Jesu o be a boledišana le moya wa-ka.
Ke mo go
kganyogegago gakaakang go tšea karolo mekgweng e mebotse le
dika tša Modimo tšeo Jesu a di boledišanago le
moya ka tsela e bjalo ya mathomo!
Ge e le nna, ke
be ke tla fa se sengwe le se sengwe seo se lego gona ka go ananya ka
motsotso wo bonolo wa kgokagano ye bjalo, yeo ka yona moya o mo
batamelago gomme o tlišwa kwešišong ya dilo tša
Modimo ka mokgwa wa barongwa le bakgethwa ba Legodimo.
Tsela
e nngwe yeo Jesu a bolelago le moya ka yona ke ka go
boledišana ka pelo ka pelo.
Gomme ka ge
moya e le lešaba la Pelo ya Jesu, ka mehla o hlokomela kudu go
fa Modimo lethabo le legolo kudu.
Ka gare, Jesu o
a khutša, eupša o dula a phakgame setšhabelong
sa kgaufsi sa pelo. Ge dipelo tše pedi di dutše di
kopana gomme tša fetoga selo se tee, e gopotša moya ka
mošomo wa wona ntle le go hlagiša lentšu. Go
itira gore a kwešišwe ka gare ga moya, go lekane gore a
dire boitšhišinyo bja mmele bjo bonolo. Ka mantšu
a mangwe, diriša mantšu ao a kwagalago pelong.
Tsela ye ya go
bolela le moya, yeo e dirago gore Jesu e be mong wa pelo yo a
feletšego, e direga ge a tšere tlhahlo ya moya. Ge
e ba a mmona a hlaelelwa ke go phethagatša mešomo ya
gagwe goba ge e ba, ka baka la go se šetše, a tlogetše
selo se itšego se thelela, o mo tsoša ka go mo lapološa
ka boleta kgopotšo.
Ge e ba a mmona
a tshwenyegile, a nyamile, a šikinyega ganyenyane-ganyenyane,
a hloka botho goba tše dingwe tše bjalo, o a mo sola.
Mantšu a
gagwe a lekane gore moya o boele go wona ka pela go tsepamiša
kgopolo kudu go Modimo le go phethagatša Thato ya Gagwe ye
Kgethwa.
Mo ke nyaka go
tšwetša pele pego ye ya megau yeo Jesu wa ka yo botho
kudu a mphilego yona ka seatla se se bulegilego, wa mafelelo wa
bahlanka ba gagwe, mo mengwageng ye e ka bago ye 16 ya bophelo bja
ka, go thoma go tloga motsotsong wo ke ilego ka šišinya
go dira novena ya go lokišetša monyanya ya Keresemose,
ka go naganišiša ga senyane ka letšatši
ka diphiri tše dikgolo tša go Tšwa Motho.
Ge ke thoma go
ngwala mongwalo wo wa seatla, moipolelo wa ka o ile a tla go mpona
gomme, mabapi le novena ye, ke ile ka re go yena: “Ka gona ka
dira iri ya bobedi ya go naganišiša, ke moka ya boraro,
go fihla ka iri ya senyane, yeo ke e fetišago ka setu gore ke
se ke ka dira bjalo.” go ba yo a tenago ".
Lega go le
bjalo, o ile a ntaela gore ke ngwale dilo ka moka ka botlalo. Ka
gona ke swanetše go kwa, gaešita le kgahlanong le
mabaka a-ka ka noši. Ka ntle le go tshwenyega ka yona
gape le go bota Jesu, ke tšwetša pele kanegelo ya ka ya
seo Jesu a dirilego gore ke itemogele sona nakong ya novena ye.
Go tloga go
naganišiša ga bobedi, ke ile ka tšwela pele ka
pela go ya go ya boraro.
Mathomong a go
naganišiša mo, lentšu leo le bego
le le ka gare ga ka le ile la kwewa gomme la mpotša gore:
"Morwedi
wa ka, bea hlogo ya gago diropeng tša Mma gomme o naganišiše
ka Botho bja ka bjo bonnyane bjo bo lego gona."
Bonang, Lerato
la ka la dibopiwa le nja ka nnete. Mollo o mogolo wa Lerato la
ka, mawatle a Lerato la Bomodimo bja ka, a nfokotša go ba
molora gomme a feta mellwane ka moka. Gomme ka fao Lerato la ka
le akaretša meloko ka moka.
Ga bjale ke sa
jewa ke Lerato le le swanago. Naa o a tseba gore Lerato la ka la
go ya go ile le nyaka go ja eng? Ka moka ke meoya! Morwedi
waka, Lerato la ka le tla kgotsofala fela ge le ba jele ka moka. Ka
ge ke le Modimo, ke swanetše go gata mogato go tšwa go
Modimo ka go gokarela moya wo mongwe le wo mongwe wo o tlilego, wo o
tlago goba wo o tlago go ba gona, ka gobane Lerato la ka le be le ka
se mphe khutšo ge nka ntšha o tee fela.
Ee, morwedi wa
ka, lebelela ka Popelong ya Mma gomme o bee mahlo a gago go Botho bja
ka bjo bo sa tšwago go ima. Moo o tla hwetša moya
wa gago o emolotšwe kgauswi le wa ka, o dikologilwe ke dikgabo
tša mollo tša Lerato la ka. Dikgabo tše di
tla kgaotša feela ge di go fišitše, wena o na le
nna!
Ke go ratile
gakaakang, ke a go rata ebile ke tla go rata ka mo go sa felego! "
Ge ke ekwa
Mantšu a, ke ile ka ba bjalo ka ge eka ke nweletše ka
gare ga Lerato le ka moka la Jesu, gomme nkabe ke sa tsebe go araba
ge nkabe lentšu la ka gare le se la ntšhišinye
gomme la re go nna: “Morwedi wa ka, se ga se selo ge se
bapetšwa le seo Lerato la ka.” a ka kgona go dira.
Batamela
kgauswi le nna, fa diatla tša gago go Mma yo a rategago, gore
o kgone go ba kgauswi kudu le popelo ya gagwe. Gomme ka nako ye
e swanago e sa dutše e diega go Botho bja ka bjo bonnyane, bjo
bo reretšwego fao go ima meoya go ya go ile. Se se tla go
fa sebaka sa go naganišiša ka go feteletša ga
bone ga Lerato la ka ".
Morwedi wa ka,
ge o nyaka go feta go tšwa Leratong la ka leo le jago go ya go
Lerato la ka la go bapala, o tla nkutolla ka sekoting se se se nago
motheo sa tlaišego. Ela hloko gore moya o mongwe le o
mongwe wo o imilwego go nna o rwele boima bja dibe tša wona,
mafokodi a wona le dikganyogo tša wona.
Lerato la ka le
ntira gore ke rwele boima bja yo mongwe le yo mongwe, ka gobane, ka
morago ga go ima moya wa gagwe ka go nna, le nna ke ile ka ima go
itshola le tefo yeo a tlago go e neela Tate. Gape, o se ke wa
makala ge e ba Passion ya ka le yona e ile ya emoloa ka nako yeo.
Ntebeleleng ka
popelong ya Mma o tla utolla gore ke phela tlaišego e kaakang
moo.
Lebelela
Testillino ya ka e dikologilwe ke mphapahlogo wa meetlwa, yeo ka
sehlogo e phunyago letlalo la ka, e dirago gore ke tšholle
dinoka tša megokgo ya go fiša.
Ee, sepela ka
kwelobohloko go nna gomme, ka diatla tša gago tše di
lokologilego, o omise megokgo ya ka.
"Mphapahlogo
wo wa meetlwa, morwedi wa ka, ga se selo ge e se mphapahlogo wo
sehlogo wo dibopiwa di mpolago ka dikgopolo tše mpe tšeo
di tlatšago menagano ya tšona. Oo! Megopolo ye e
ntlhaba ka sehlogo gakaakang - go bewa sedulong se setelele sa
dikgwedi tše senyane!
Gomme bjalo ka
ge eka seo ga se sa lekana, ba bapola Matsogo a ka le Maoto a ka,
gore toka ya Modimo e kgotsofatšwe dibopiwa tše, tšeo
di dikologago ka ditsela tše di kgopamego, tšeo di
dirago mehuta ka moka ya go hloka toka le go tšea ditsela tšeo
di sego molaong go di hola.
Boemong bjo ga
go kgonege gore ke šišinye le ge e le Seatla, Monwana
goba Leoto. Ke dula ke sa šikinyege, e ka ba ka baka la
go bapolwa mo go šoro mo ke tlaišegago goba ka baka la
sekgoba se senyenyane seo ke ikhwetšago ke le go sona.
Gomme ka phela
ka go bapolwa mo dikgwedi tše senyane!
O a tseba,
morwedi wa ka, ka gobane ke bona mphapahlogo wa meetlwa le go bapolwa
e
mpshafaditšwego ka go nna motsotso o mongwe le o mongwe?
Ke gore botho
ga bo ke bo kgaotša go emola meralo ye sehlogo yeo, go swana
le meetlwa goba manala, e dulago e phunya ditempele tša ka,
diatla tša ka le maoto a ka ".
Ka go realo
Jesu o ile a tšwela pele go bolela seo Botho bja gagwe bjo
bonnyane bo ilego bja tlaišega ka popelong ya Mmagwe.
Ke feta e le
gore ke se ke ka ba ye telele kudu le ka gobane pelo ya ka ga e na
sebete sa go botša se sengwe le se sengwe seo Jesu a ilego a
se tlaišega ka baka la lerato la rena.
Gomme ke be ke
sa kgone go itshwara eupša ke tšholla noka ya
megokgo. Lega go le bjalo, o ile a ntšhišinya
gomme ka lentšu le le fokolago a re go nna ka pelong ya ka:
"Ngwanaka,
nka se eme go go bulela ke go bušetše lerato leo o
mphilego lona."
Eupša ke
sa dutše ke sa kgone go e dira, ka baka la gore, bjalo ka ge
le ka bona, ke notletšwe godimo mo lefelong le leo le
ntshwaretšego fase.
Ke rata go tla
go wena, eupša ga ke kgone ka gobane ga ke kgone go sepela go
fihla ga bjale.
Ngwana wa
mathomo wa lerato laka la go tlaišega, etla gantši go
nkatla.
Ka morago, ge
ke etšwa ka popelong ya Mma, ke tla tla go wena go go atla le
go ba le wena ".
Ka boikgopolelo
bja-ka, ke ile ka akanya ke le le yena ka popelong ya Mmagwe gomme ke
mo atla le go mo swara pelong ya-ka.
Masetlapelong a
gagwe gape o ile a ntira gore ke kwe lentšu la gagwe gomme a
re go nna: “Morwedi wa ka, se se lekane ga bjale.”
Eya bjale go
naganišiša ka go feteletša ga bohlano ga Lerato
la ka leo, le ge le gannwe, le ka se kego la gogela morago goba go
ema.
Go e na le moo,
e tla fenya se sengwe le se sengwe gomme ya tšwela pele e
tšwela pele."
Ka go kwa pitšo
ya Jesu ya go naganišiša ka go feteletša ga
bohlano ga Lerato la gagwe, ke ile ka adima tsebe ya pelo ya ka go
kwa lentšu la gagwe le le fokolago le mpotša ka gare ga
ka:
"Hlokomelang
gore gateetee ge ke imilwe ka popelong ya Mma, ke ile ka ima...
mogau go
dibopiwa ka moka tša batho ka nako e tee, gore di gole go
swana le nna ka bohlale le ka therešo.
Ke ka lebaka
leo ke ratago khamphani ya bona, ke nyaka go dula ke le ka go
ngwalelana ka mehla ga Lerato le bona, gomme gantši kudu ke
bonagatša Lerato la ka leo le bethago go bona.
"Ka bona
ke nyaka go ba ka go se kgaotše ka go fetolana ga Lerato le go
abelana lethabo la ka le manyami a ka letšatši le
lengwe le le lengwe. Ke nyaka gore ba lemoge gore lebaka le nnoši
leo ke tlilego ka lona go tšwa Legodimong go ya lefaseng ke go
ba thabiša."
Gomme bjalo ka
ngwanešo yo monnyane, ke lakaletša go ba le bona le yo
mongwe le yo mongwe go kgoboketša maikutlo a bona a mabotse le
lerato la bona.
Ke rata go
bušetša go yo mongwe le yo mongwe wa bona Dithoto tša
ka le Mmušo wa ka, gaešita le ka ditshenyagalelo tša
sehlabelo se segolo kudu: lehu la ka bakeng sa bophelo bja bona.
Ka boripana, ke
nyaka go bapala le bona le go ba khupetša ka go atlana le go
phophola ka lerato.
"Le
ge go le bjalo, ka go ananya ka Lerato la ka, ka bomadimabe ke buna
fela dihlabi. Ge e le gabotse go na le bao ba theeletšago
Mantšu a ka ntle le thato ye botse, bao ba nyatšago
Khamphani ya ka, bao ba ikarolago go Lerato la ka, bao ba lekago go
ntšhabela goba." bao ba bapalago difoa.
Se sebe le go
feta, go na le bao ba nyatšago le go goboša.
Ba pele ga ba
na kgahlego go Dithoto tša ka goba Mmušo wa ka; ba
amogela dikano tša-ka le go gokarela ka go se kgomege.
Lethabo leo ke
swanetšego go le kwa le bona le fetoga go homola le go ganwa.
Ba bangwe, ka
palo ye kgolo, ba dira gore ke tšholle lerato la ka go bona ka
megokgo ye mentši, yeo e šomago bjalo ka sephetho sa
tlhago go Pelo ya ka yeo e nyatšwago le go galefišwa
gakaakaa.
"Ka fao,
ge ke sa le gare ga bona, ke sa le noši."
Bodutu bjo bjo
bo gapeletšwago bjo bo bakwago ke go lahlwa ga bona go boima
gakaakang. Ba thiba tsebe dipitšo ka moka tša Pelo
ya ka!
Ba tswalela
tsela e nngwe le e nngwe go Lerato la ka.
Ke dula ke
le noši, ke nyamile e bile ke homotše !
Ao! morwedi
waka, mpfele ka Lerato la ka ka go se ntlogele bodutung bjo!
Ntumelele go
bolela le wena le go theeletša ka kelohloko Dithuto tša
ka .
-Tseba gore ke
nna Mong wa barutiši.
-Ge o nyaka go
ntheeletša, o tla ithuta go gontši
Ka
nako ye e swanago, o tla nthuša go tlogela go lla gomme wa
thabela Bogona bja ka.
Mpotše,
o ka rata go bapala le nna? "
Ke moka ka
ineela go Jesu ke bontšha kganyogo ya ka ya go dula ke botega
go yena le go mo rata ka bonolo le kwelobohloko.
Eupša,
go sa šetšwe kganyogo ya gagwe ya go thaba le nna,
o ile a šala a nnoši, a se na
kimollo .
Ge ke fetša
iri ya ka ya bohlano ke naganišiša, lentšu la ka
gare la re go nna:
"Go
lekane. Bjale naganišiša ka go feteletša ga
botshelela ga Lerato la ka."
"Morwedi
wa ka, a Intimacy ya ka e be le wena! Ntatamela gomme o rapele Mma yo
a rategago gore a go fe lefelo le lennyane ka popelong ya gagwe, gore
o kgone go lebelela gore ke boemong bofe bja bohloko bjo ke
lego gona."
Ke
be ke nagana gore Mma Maria o be a nyaka go mpontšha lerato la
gagwe le legolo ka go dira gore ke kopanele le Jesu yo bose le yo a
nago le bogwera ka popelong ya gagwe. Ke ile ka nagana gore ke
be ke le gona ka popelong ya gagwe kgauswi kudu le Jesu wa ka wa
botho.Eupša ka ge leswiswi le be le le legolo, go be go sa
kgonege gore ke bone dibopego tša gagwe gomme ke be ke kgona
go kwa fela borutho bja Moya wa gagwe wa
Lerato.
Ka gare ga ka
o ile a mpotša gore:
"Morwedi
wa ka, naganišiša ka ponagatšo ye nngwe ya
bontši bjo bo phagamego bja Lerato la ka."
Ke nna Seetša
se se sa Felego gomme ga go na seetša ka ntle ga ka seo se
phadimago go feta.
Letšatši
ka letago la lona ka moka ke moriti feela kgauswi le Seetša sa
ka sa go ya go ile.
Lega go le
bjalo, se se fifaditšwe ka mo go feletšego
- ha, bakeng sa
lerato la dibopiwa, .
-Ke ile ka
amogela tlhago ya motho.
Naa o bona
kgolego ye lefsifsi yeo Lerato le nkišitšego go yona?
Ee, e be e le
ka lerato la dibopiwa moo ke ilego ka lekanyetša go ye e
fokotšegilego gomme ke be ke go letetše ka morago ga
mahlasedi a sego kae a seetša. Ke ile ka leta ka go se
fele pelo leswiswing le legolo, bošegong bjo bo se nago
dinaledi goba go khutša, e lego seetša sa letšatši
seo se bego se sešo sa tšwelela.
"Ke ile ka
kgotlelela tlaišego e kgolo gakaakang moo! Maboto a masesane a
kgolego ye a be a sa mphe sebaka sa go šikinyega gomme a
nkweša bohloko bjo bo šiišago."
Go hloka seetša
- a nthibela ho
bona mme a nka mohemo, .
-moya wo ke
bego ke swanetše go o amogela ka go nanya go tšwa
mohemong wa Mma.
O
a tseba eng
-seo
se ntlišitšego kgolegong ye, .
-ke
mang a ilego a tloša Seetša sa ka gomme a ntira gore ke
lwele moya?
Ke Lerato leo
ke le kwago go dibopiwa tšeo di lebanego le leswiswi la dibe
tša tšona. E nngwe le e nngwe ya dibe tša
bona ke bošego go nna. Ke kgangwa ke go kwa dipelo tša
bona tšeo di sa itsholago le tšeo di sa lebogego. Di
tšweletša sekoti se se se nago motheo sa leswiswi seo
se ngolofatšago.
O feteletšego
ya Lerato la ka, o dirile gore ke thome go tšwa go botlalo bja
Seetša go ntšea mašegong a lefsifsi kudu ka go
fokotšega mo go sesane mo go fedišago tokologo ya Pelo
ya ka ».
Ge a dutše
a bolela se, Jesu o ile a lla ka bohloko ka baka la go hloka
sekgoba. Go mo thuša, ke be ke nyaka go mo nea seetša
se itšego ka lerato la-ka.
Ka tlaišego
ya gagwe, o ile a ntira gore ke kwe Lentšu la gagwe le le bose
gomme a mpotša gore:
"Seo se
lekane bjale; a re tšweleng pele go feteletšego ya
bošupa ya Lerato la ka."
Jesu o okeditše
ka gore: "Morwedi wa ka, o se ke wa ntlogela ke le noši
le leswiswing le legolo gakaakaa! O se ke wa tlogela Popelo ya Mma
gomme wa ema go feteletšego ga bošupa ga Lerato la ka.
Theeletša ka kelohloko:
"Ke be ke
thabile ka mo go phethagetšego ka popelong ya tate. Go be go
se na thoto."
yeo ke bego ke
sa e na le yona: lethabo, lethabo, bjalobjalo. Barongwa ba ile
ba nnea borapedi bja borapedi bjo bogolo kudu gomme ba ela hloko
Kganyogo ya-ka e nngwe le e nngwe. Eupša go rata batho ka
mo go feteletšego go ile gwa dira gore ke fetoše boemo
bja-ka.
Ke itlhobotše
lethabo le, mathabo a le dithoto tše tša legodimo go
iaparoša mafokodi a dibopiwa, go ba tlišetša
lethabo la ka la go ya go ile, lethabo la ka le mehola ya ka ya
legodimo.
«Phapantšho
ye e be e tla ba bonolo go nna ge nkabe ke se ka hwetša go
motho go hloka tebogo mo go šiišago kudu le lehloyo le
le thata kudu.
Ao! Lerato
la ka le le sa felego le ile la nyamišwa gakaakang ke go hloka
tebogo mo go bjalo!
Ke tlaišega
kudu ka baka la bokgopo bja motho, yo go nna e lego yo mogolo le e
bogale go feta meetlwa.
Lebelela pelo
ya ka ye nnyane gomme o lebelele meetlwa ye mentši yeo e e
khupetšego. Bona dintho tše di dirilwego ke
meetlwa le dinoka tša Madi tšeo di elago go tšwa
go tšona.
"Morwedi
wa ka, le wena o se ke wa se leboge, ka gobane go se leboge ke selo
se thata go Jesu wa gago. Go se leboge go mpe go feta go tšholla
lebati la Pelo ya ka."
E dira gore ke
tšwele ka ntle, ke se na lerato e bile ke tonya.
Go sa šetšwe
go kgopamišwa ga pelo ya motho, Lerato la ka ga le fele.
Gomme o tšea
boemo bja kgopolo bjo bo phagamego bjo bo ntirago gore ke kgopele le
go lapa ka morago ga gagwe.
Gomme se,
morwedi wa ka, ke go feteletša ga seswai ga Lerato la ka ".
"Morwa
wa ka, o se ke wa ntlogela ke le
mong."
Tswela
pele go ikhutsa hlogo ya gago sehubeng sa Mma gomme o tla theeletša
go lla le dikgopelo tša
ka.
O tla bona gore
go fegelwa ga ka goba dikgopelo tša ka ga di dire gore
dibopiwa tše di sa lebogego di kwele bohloko Lerato la ka leo
le nyatšwago.
Ka fao o tla
mpona, ke sa le ngwana, ke otlolla seatla sa ka bjalo ka modiidi wa
bakgopedi gomme ke kgopela kgaugelo le botho bjo bonnyane bja
meoya. Ka tsela ye ke holofela go goketša dipelo tšeo
di gatsetšego ka boithati.
"Morwedi
waka, Pelo yaka e nyaka go fenya pelo ya motho ka ditshenyegelo ka
moka."
Ka fao ke tšere
sephetho sa gore ge, ka morago ga go feteletša ga bošupa
ga Lerato la ka, ba sa dutše ba thiba tsebe gomme ba ipontšha
ba se na kgahlego go Nna le Dithoto tša ka, gona ke tla ya
pele.
Lerato la ka le
be le swanetše go ba le fedile ka morago ga go hloka tebogo mo
gogolo gakaakaa. Go molaleng gore ga go bjalo.
O nyaka go feta
mellwane ya gagwe gomme a dire gore popelo ya Mma, Lentšu la
ka la go kgopela, e fihle pelo ye nngwe le ye nngwe go tšwa
mala.
Go kgoma
ditlhale tša pelo ya motho, ke diriša mekgwa yeo e
bontšhago kudu, mantšu a bose kudu le a atlegago kudu
gotee le dithapelo tše di kgomago kudu. Ke ile ka ba
botša gore:
« Bana
baka, mphe dipelo tsa lena, tseo e leng tsa ka.
Ka
go bušetša, ke tla go nea se sengwe le se sengwe seo o
se nyakago, go akaretša le nna.
Ka go kopana le
Pelo ya ka, ke tla le ruthetša dipelo.
Ke tla ba dira
gore ba thuthupe dikgabo tša Lerato la ka gomme ke tla senya
ka go bona seo e sego Legodimo.
Tseba gore
pakane ya ka ya go tloga Legodimong go yo mothofatšwa ka
Popelong ya Mma e be e le gore o tsene ka Popelong ya Tate wa ka wa
go ya go ile.
Ao! o se
ke wa nyamiša dikholofelo tša ka!
"Go bona
dibopiwa di ganetša Lerato la ka gomme di tloga go nna, ke
lekile go di thibela."
Ka diatla tše
di phuthilwego le dikgopelo tša-ka tše boleta kudu, ke
ile ka leka go ba thopa ka go bolela ka lentšu le le llago
gore:
"Le a bona
bana ba ka, Mokgopedi yo monnyane yo ke lego yena, yo a nyakago
dipelo tša lena fela. Na ga le kwešiše gore
tsela ye ya go dira dilo e laelwa go nna ke go feteletša ga
Lerato la ka?"
"Go
goketša dibopiwa go Lerato la gagwe, Mmopi o ile a tšea
sebopego sa ngwana yo monnyane, gore a se tšhoše."
Ge a bona gore
sebopiwa se a se sa kgaotša e bile se a manganga e bile ga se
ineele kgopelong ya gagwe, o a phegelela, o a lla le go lla.
Na se ga se go
iše kwelobohloko? Na ga se ya nolofatša pelo ya
gago?
"Morwedi
wa ka, ga go bonagale gore dibopiwa tše di nago le
tlhaologanyo di lahlegetšwe ke menagano."
Le ge ba
swanetše go thabela go gatelelwa le go ruthetša ke
dikgabo tša Lerato la ka la Modimo, ba leka go ikarola ka go
ya go nyaka lerato la diphoofolo leo le kgonago go ba iša
tlhakatlhakanong ya dihele gore ba lle ka mo go sa felego. "
Mantšung
a a Jesu, ke ile ka ikwa ke hlakahlakane. Ke be ke tšhogile
kudu.
Ke ile ka
thothomela ge ke nagana ka tshenyo e sa lokišegego yeo e
bakilwego ke go se leboge ga batho le ditla-morago tša yona
tša ka mo go sa felego.
Gomme, ge ke be
ke nweletše go go naganelwa mo, Lentšu la Jesu le ile
la kwewa gape pelong ya ka:
"Le
wena morwedi wa ka, ga o nyake go mpha pelo ya gago?"
Na
ke swanetše go lla, ke ngongorege le go kgopela lerato la
gago? "
Ge Jesu a
mpotša se, pelo ya ka e ile ya swarwa ke bonolo bjo bo sa
bolelwego go yena.
Gomme go lla ka
lerato le le phelago leo le sa kago la kwewa pele, ke re:
"Jesu wa
ka wa moratiwa, ga a sa lla."
Ee, ee! Ga
ke go nea pelo ya ka feela, eupša ke a ipha.
Ga ke dikadike
go go fa se sengwe le se sengwe.
Eupša e
le gore mpho ya ka e be e botse kudu, ke nyaka go tloša pelong
tšohle tšeo e sego tša gago. Ka fao hle
mphe mogau wo o šomago go dira gore pelo ya ka e swane le ya
gago, gore o kgone go hwetša legae le le tsepamego le la go ya
go ile moo."
"Morwedi
wa ka, seemo sa ka se thoma go ba bohloko le go feta."
Ge e ba o
nthata, dula o ntebeletše e le gore o kgone go ithuta se
sengwe le se sengwe seo ke go rutago sona.
Neela Jesu wa
gago yo monnyane go itshola ka megokgo ya gagwe le ka ditlaišego
tša gagwe tše di tseneletšego - lentšu la
lerato, go phophola, go atlana ka lerato - gore Pelo ya ka e homotšwe
ka maikutlo a go boela morago ga lerato.
Le a bona,
morwedi wa ka, ka morago ga go bala bohlatse bja Lerato la ka bjo bo
hlalošitšwego ke go feteletša dilo tše
seswai tšeo di boletšwego go fihla ga bjale, motho o be
a swanetše go ba a khuname pele ga lerato la ka la nnete le le
le phagamego.
Go fapana le
seo, e e amogela gampe gomme e dira gore ke feteletše go
feteletšego ye nngwe yeo, ge e sa hwetše a
morago, go tla
ba bohloko le go feta go nna.
"Go fihla
ga bjale motho ga se a ineela. Ke ka fao ke tšwelago pele ka
go feteletša ga ka ga senyane ga Lerato, e lego kganyogo ya ka
ye e fišago ya go tšwa ka popelong go ya morago ga
motho. Gomme ka morago ga go mo emiša mabopong a bobe, ke
kganyoga ka phišego." go mo gokarela.le go mo atla - o sa
leboge kudu ka Lerato la ka - go mo dira gore a rate Botse bja ka,
Therešo ya ka le Botho bja ka bjo bo sa felego.
«Protšeke
ye kgolo ye e fokotša Botho bja ka bjo bonnyane, bjo bo sego
bja hlwa bo bona seetša, go boemo bja bohloko bjo bo lekanego
go fediša Bophelo bja ka. Ge nkabe ke sa thušwe le
go thekgwa ke Bomodimo bja ka, bjo bo sa aroganywego le Botho bja ka
ka kopano ya hypostatic, ka nnete se ke seo se bego se tla
ntiragalela, Bomodimo bja ka bo kgokaganya le nna didiba tša
Bophelo bjo Boswa gomme bo dira gore Botho bja ka bjo bonnyane bo
ganetše bohloko bjo bo tšwelago pele bja tše
senyane .dikgwedi tšeo go tšona a ikwago a le kgaufsi
le lehu go e na le bophelo.
"Morwedi
wa ka, go feteletša mo ga senyane ga Lerato la ka ga se selo
se sengwe ge e se bohloko bjo bo tšwelago pele bjo bo
thomilego ka nako yeo Bomodimo bja ka bo tšerego sebopego sa
motho ka popelong, ka go realo bo uta Motheo wa bjona wa bomodimo."
Ge nkabe ke se
ka uta bomodimo bja ka ka tsela ye, nkabe ke ile ka tsoša
poifo go feta lerato go dibopiwa, tšeo di bego di ka se nyake
go ineela go Lerato la ka.
E bile bohloko
bjo bokaakang go nna go leta moo dikgwedi tše senyane! Ge
nkabe Bomodimo bja ka bo se bja fa Botho bja ka thekgo ya bjona le
maatla a bjona, Lerato la ka la dibopiwa le be le tla mpiša.
Botho bja ka bo
be bo tla fokotšega go ba molora. Nkabe ke jelwe ke
lerato la ka le le mafolofolo leo le dirilego gore ke tšee
godimo ga ka boima bjo bogolo bja kotlo yeo dibopiwa di e hweditšego.
"Ke ka
lebaka leo bophelo bja ka ka popelong ya Mma bo bego bo le bohloko
kudu: ke be ke se sa ikwa ke kgona go dula kgole le dibopiwa."
Ke be ke di
hlologetše e le gore go sa šetšwe
ditshenyagalelo ka moka di tle di tsene ka sehubeng sa-ka go kwa go
betha ga-ka mo go tukago.
Ke be ke
kganyoga go ba gokarela ka lerato la-ka le boleta le le sekilego, e
le gore ba be beng ba dithoto tša-ka ka mo go sa felego.
Tseba gore ge o
be o sa thušwe ke wena pele nako e fihla
Go tšwelela
seetšeng sa mosegare, nkabe ke jelwe ke go feteletša mo
ga senyane ga Lerato.
" Ntebelele
ka kelohloko ka popelong . Bona kamoo ke fetogilego le
lešweu ka gona."
Theeletša
Lentšu la ka leo le gateletšegilego leo le felago le go
feta.
Ke kwa go betha
ga Pelo ya ka mo go bego go šetše go phela, bjale go
nyakile go tima. O se ke wa tloša mahlo a gago go nna.
Ntebelele,
ka gore ke a hwa, ee, ke hwa ka Lerato le le sekilego! "
Ka mantšu
a, ke ile ka kwa ke hloka lerato go Jesu.
Gomme gwa ba le
setu se se tseneletšego magareng ga rena ba babedi, setu sa
lebitla.
Madi a-ka a ile
a gatsela methapong ya-ka gomme ke be ke se sa kgona go kwa pelo
ya-ka e betha. Go hema ga-ka go ile gwa ema gomme, ke
thothomela, ka wela fase.
Ke ile ka
makala ke ile ka kgopama:
"Jesu wa
ka, Lerato la ka, Bophelo ba ka, Bohle ba ka, o se ke wa hwa."
Ke tla dula ke
go rata gomme nka se tsoge ke go tlogetše, go sa šetšwe
gore go ka ntšeela boikgafo bjo bokae.
Ka mehla
mphe kgabo ya Lerato la gago , gore ke dule ke
go rata le gore, ka pela ka mo go kgonegago, ke kgone go nja ka
lerato go wena, Molemo wa ka wa go ya go ile. "Ke moka ka ikwa
ke hwile.
Jesu o be a
šetše a belegwe bophelong bja rena bja go hwa go re iša
lehung la thato ya rena gomme, ka morago, go re fa bophelo bjo bo sa
felego.
Ke moka Jesu a
nkgoma gomme a ntsoša borokong bjoo ke bego ke nweletše
go bjona.
O ile a
mpotša ka boleta gore :
"Morwedi wa ka, o belegwe gape go tšwa Leratong la ka,
tsoga. Tsogela bophelong bja Mogau wa ka le bja Lerato la
ka. Nekiše go se sengwe le se sengwe."
Bjalo ka ge o
ile wa ntira khamphani nakong ya go naganišiša mo go
senyane ka go feteletša ga Lerato la ka, ka go novena ye e
telele ya Matswalo a ka dira dikelohloko tše dingwe tše
masomepedi-nne ka Tlhokomelo ya ka le Lehu la Ka, o di aba go ralala
le diiri tše masomepedi-nne tša letšatši.
Luisa
Piccarreta (1865-1947) le bophelo ka Thatong ya Modimo
(moo
motho a ka theeletšago ka mo go lemogegago dibolumo tše
36 tša mošomo wa Puku ya Legodimo ka modumo wo o
filwego ke Morena wa Rena Jesu)
Luisa
Piccarreta o belegwe ka Sontaga kapejana ka morago ga Paseka, motseng
wa Corato, Italy, ka April 23, 1865. O ile a kolobetšwa ka
lona letšatši leo. O dutše moo bophelo bja
gagwe ka moka, ka ntle le dikgwedi tšeo ngwaga o mongwe le o
mongwe, ge e be e sa le yo monyenyane, lapa la gagwe le be le dula
polaseng. Luisa o hwile ka monkgo wa Bokgethwa nako e kopana
pele ga ge a ka ba le nywaga e 82, ka March 4, 1947; ka morago
ga bophelo bjo bo sa tlwaelegago kudu.
Luisa
o be a se na ngwanabo, eupša a na le dikgaetšedi tše
nne. Tatagwe o be a bitšwa Vito Nicola Piccarreta le
mmagwe Rosa Tarantini, bobedi bja bona ba tšwa Corato. E
sa le yo monyenyane kudu, Luisa o be a e-na le dihlong e bile a boifa
kudu. Ella gantši o be a lora ditoro tše mpe tšeo
di bego di mo dira gore a boife motemona kudu. Gomme gantši,
ditoro tša gagwe, o ile a bona Kgarebe Maria a raka motemona
go tloga go yena.
Tabeng
ye, Jesu o ile a hlalosetša Luisa gore motemona o lemogile
gore Modimo o na le maano a kgethegilego kudu go yena, gore o tla
tlišetša Modimo letago le legolo le gore e be e tla ba
sebaki se bohlokwa sa go fenywa go yena. Go sa šetšwe
gore o ile a leka bjang, ga se a ka a atlega go tliša maikwelo
a borutho goba dikgopolo tše di sa hlwekago ka go yena, ka
gobane Jesu o be a tswaletše Sathane mejako ka moka moo. Ke
ka fao a bego a galefile kudu gomme a leka go mo tšhoša
ka ditoro tše di tšhošago, a leka ka ditsela ka
moka go mo kweša bohloko.
Ge a
na le mengwaga ye 9, o ile a dira selalelo sa gagwe sa mathomo gomme,
ka lona letšatši leo, a amogela sakramente ya
tiišetšo. Selalelo e ile ya ba lerato la gagwe le
legolo; o ile a tsepamiša maikutlo a gagwe ka moka a
lerato moo. Go tloga mengwageng yeo, o be a kgona go dula ka
kerekeng, a khuname e bile a sa šikinyege, ka diiri tše
nne, a naganišiša.
Ge a
na le mengwaga ye 11, o ile a ba "morwedi wa Maria". Ge
a be a e-na le nywaga e 12, o ile a thoma go kwa lentšu la
Jesu ka gare, kudu-kudu ge a be a e-nwa selalelo. Jesu o ile a
ba mohlahli wa gagwe wa dilo tša Modimo, a mo phošolla
le go mo ruta kamoo a swanetšego go naganišiša
ka gona. Gomme o ile a mo fa dithuto ka ga Sefapano, boleta, go
kwa le bophelo bja gagwe bjo bo utilwego mo lefaseng. Lentšu
le la ka gare le ile la dira gore Luisa a arogane le yena le selo se
sengwe le se sengwe.
Ka
letšatši le lengwe a na le mengwaga ye 13, ge a be a
šoma ka ntlong ya gagwe gomme a naganišiša ka
karolo ye e nyamišago kudu ya Tlhokomelo ya Jesu, o ile a
imelwa kudu moo a bego a le kgauswi le go lahlegelwa ke moya. Ke
moka o ile a ya mathudi a lebatong la bobedi la ntlo. Ge a
lebelela fase, o ile a bona gare ga mmila lešaba le legolo le
eta pele Jesu yo bose ka Sefapano sa gagwe legetleng, le mo goga go
tloga ka lehlakoreng le lengwe go ya go le lengwe. Jesu o be a
tletše madi sefahlegong sa gagwe gomme a katana le go hema. O
be a kwela bohloko ka mo go lekanego go ka nolofatša
maswika. Ke moka, a mo lebelela godimo, Jesu a re go yena:
“Moya, nthuše!” . Ga go kgonege go
hlalosa manyami ao a ilego a a kwa le kgopolo e roba pelo yeo pono ye
e e dirilego go yena. O ile a boela phapošing ya gagwe ka
pela, a tšhogile ka mo go feletšego, . a sa hlwe a
tseba gore o kae, pelo ya gagwe e robegile ka manyami. O ile a
lla moo ka maphoto ka baka la ditlaišego tše dikgolo
tša Jesu.
Go
tloga motsotsong woo, o be a sekametše kudu go tlaišegeng
ka baka la go rata Jesu. Mo e ka bago ka nako ye gape o ile a
thoma ditlaišego tša gagwe tša mathomo tša
mmele, gaešita le ge di be di utilwe, gotee le ditlaišego
tše dikgolo tša boitshwaro le tša moya. Ka
morago ga mengwaga ye 3, ditlhaselo tša diabolo di ile tša
fela. Ge a be a na le mengwaga ye 16, ge a be a le polaseng,
batemona ba ile ba mo fa tlhaselo ya mafelelo, ye šoro kudu le
ye bohloko moo a ilego a lahlegelwa ke tšhomišo ya
dikwi. Boemong bjo, o ile a ba le pono e mpsha ya Jesu a
tlaišega. Ka gare a tutueditšwe ke ditaletšo
tše boleta le tše lerato tša mogau, Luisa o ile
a itahlela ka mo go feletšego go Thato ya Kgethwa gomme a
amogela karolo ya mohlaselwa, yeo Jesu le Mma yo a Nyamilego ba bego
ba mo laleditše yona.
Ge a
be a e-na le nywaga e 17, Luisa o ile a thoma go hlatša dijo
tša gagwe gomme a gapeletšega go dula malaong ka dinako
tše dingwe. Tše ka moka di be di sa hlalosege go
lapa la gagwe, baperisita le dingaka. Ka morago, ka morago ga
tlaišego e ntši ya boitshwaro go tšwa go lapa la
gagwe le baperisita, go ile gwa lemogwa gore boemo bja gagwe e be e
le mafelelo a bolwetši bja sephiri bjo bo sepedišanago
le boemo bja gagwe bjalo ka mohlaselwa wa boithatelo mabapi le thomo
yeo Modimo a mo biditšego go yona. Go tloga ka nako yeo
go fihla lehung la gagwe nywaga e ka bago e 65 ka morago, Luisa o ile
a phela a se na dijo le meetse. Phepo ya gagwe e be e na le
Thato ya Modimo le Selalelo se Sekgethwa.
Go
tloga a e-na le nywaga e 22, o ile a swanelwa ke go dula malaong sa
ruri. Ka la 16 Diphalane 1888, a na le mengwaga ye 23, Luisa o
ile a kopanywa le Jesu ka "manyalo a sephiri". Dikgwedi
tše 11 ka morago, pele ga Boraro bo Kgethwa Kudu le ga Kgoro
ka moka ya Legodimong, kopano ya gagwe le Jesu e ile ya tiišetšwa; o
be a tlemilwe go Yena ka "lenyalo la sephiri".
Ka
letšatši le le šegofaditšwego, "prodigy
of prodigies" le yona e ile ya direga: Luisa, yo ka nako yeo a
bego a na le mengwaga ye 24, o ile a amogela Mpho ya Thato ya
Modimo! Ke mpho ye kgolo yeo Modimo a ka e fago sebopiwa, mogau
wa dikgaugelo, go feta kudu lenyalo la sephiri. Ka nako ye, Fiat
ya Boraro ya Modimo (yeo ya Kgethwa) e be e tšea sebopego
lefaseng. E tla gola ka setu, ganyenyane-ganyenyane, meoyeng yeo
e lokišitšwego ke Maria, Mma le Mohumagadi wa Thato ya
Kgethwa.
Ka
February 1899, ka baka la go kwa Morena wa gagwe le moipolelo wa
gagwe, Luisa o ile a thoma go ngwala. O tla dira se ka nywaga e
40, a bea pampiring diphiri tše di phagamego kudu tša
sephiri sa Thato ya Kgethwa. Bophelo bja gagwe ka moka e be e le
motswako wa lethabo le bohloko, go ngwala, go roka, go kwa, thapelo
le go thuša ba bangwe ka bohlale bjo bontši le keletšo
e boleta. Jesu, yena a nnoši yo a bego a ka mmota, e be e
le yena a nnoši yo a mo homotšago. Ge a be a
amogwa go ba gona ga gagwe ka maikwelo, ditlaišego tša
gagwe tša meoya e be e le tše di tseneletšego
kudu moo ka dinako tše dingwe di bego di feta ditlaišego
tša Pakatori.
Luisa
o ile a amogelwa sa ruri ka gare ga letago la ka mo go sa felego ka
March 4, 1947. Go be go e-na le go se kgonthišege mabapi le
nako ya lehu la gagwe ka matšatši a 4, ka ge mmele wa
gagwe o be o sa ka tlase ga go thatafala mo go tlwaelegilego. Lega
go le bjalo, go be go sa kgonege go otlolola mokokotlo wa
gagwe. Gomme ba ile ba swanelwa ke go dira lebitla le le
kgethegilego leo le mo dumelelago go boloka boemo bja go dula, lona
leo a le bolokilego nakong ya mengwaga ya gagwe ye 64 ya go khutša
malaong.
Nywaga
e 47 ka morago, mathomong a 1994, Vatican e ile ya kgopela
Mopišopo-mogolo wa diocese ya gabo gore a thome tshepedišo
ya go mo beatification. Taba ya gagwe e ile ya tsebagatšwa
semmušo ka letšatši la monyanya wa Kriste Kgoši,
November 20, 1994.
Mohloli
: http://spiritualitechretienne.blog4ever.xyz/la-mohlanka-de-dieu-luisa-piccarreta
Mohlanka
wa Modimo Luisa Piccarreta
Mohlanka
wa Modimo Luisa Piccareta
"Morwedi
wa Thato ya Modimo".
1865-1947
ka 1865-1947
Bophelo
bja Luisa Piccareta
Matswalo
Luisa
Piccarreta o belegetšwe lapeng le le diilago kua Corato
kgaufsi le Bari ka borwa bja Italy ka April 23, 1865, e lego
Sontaga sa ka morago ga Paseka. Tiragalong ya go ba mokgethwa
ga Kgaetšedi Faustina Kowalska, ka la 30 Moranang 2000,
Mopapa John Paul II o ile a bitša semmušo ka
Kerekeng, Sontaga se ka morago ga Paseka, "Sontaga sa Mogau",
go ya ka dikganyogo tša Jesu tšeo di bontšhitšwego
go Kgaetšedi Faustina. Ka go realo Jesu o be a nyaka go
gatelela gore Luisa e be e le yena yo a kgethilwego ke Modimo go
tloga go sa felego go re tlišetša Mpho ye ya Thato ya
Kgethwa, seenywa ka mo go phagamego sa Mogau wa gagwe wa Kgethwa.
Lapa
la gagwe
Batswadi
ba Luisa ka bobedi ba be ba e-tšwa Corato. Lapa le be
le na le barwedi ba bahlano gomme ba phela ka temo. Bobedi
tatagwe le mmagwe ba hwile ka March 1907, ba arogane ka matšatši
a lesome. Ka nako yeo Luisa o be a e-na le nywaga e 42. Luisa
o hlalosa batswadi ba gagwe e le barongwa ba bohlweki; ba be
ba le šedi kudu gore bana ba bona ba se ke ba kwa
selo. Maaka, boikaketši, maaka di be di se na lefelo ka
lapeng la bona. Batswadi ba be ba phafogetše bana ba
bona gomme le ka mohla ba be ba sa ba tsebiše motho le ge e
le ofe, ka mehla ba boloka lapa le le gotee.
Lerato
la lehufa la go rata Jesu
Jesu,
ka lerato la gagwe la lehufa, ka morago o ile a hlalosetša
Luisa, gore o mo file dihlong tše kgolo gomme o mo bolokile
ka thoko le ba bangwe, a sa nyake selo seo se mo kgomago, goba dilo
, goba batho. Jesu o be a nyaka gore e be moeng go se sengwe
le se sengwe le motho yo mongwe le yo mongwe gomme a thabele fela
go yena ka noši.
Kolobetšo
Luisa
o ile a kolobetšwa thapama yona yeo a belegwego ka yona.
Selalelo
sa Pele, Tiisetso
Ge
a na le mengwaga ye senyane, Luisa o dirile Selalelo sa gagwe sa
Pele le Tiišetšo ya gagwe ka Sontaga sa ka morago ga
Paseka, e lego Sontaga sa Mogau. Go tloga bjaneng, o ile a
godiša lerato le legolo la Selalelo gomme a fetša
diiri tše dintši a le kerekeng, a khuname e bile a sa
šikinyege, a monywa ka mo go feletšego, a naganišiša
pele ga Sakramente ye e Hlogonolofetšego.
Lentšu
la ka gare la Jesu
Kapejana
ka morago ga Selalelo sa gagwe sa Pele, Luisa o thoma go kwa lentšu
la Jesu ka gare ga moya wa gagwe. Jesu o ile a mo ruta go
naganišiša Sefapanong, go kwa, Bophelo bja gagwe bjo
bo utilwego kua Natsaretha, mekgwa ye mebotse le ditaba tše
dingwe tše ntši, a mo hlahla le go mo phošolla
ge a bona go nyakega.
Palo
yohle ya detachment
Ganyenyane-ganyenyane,
Jesu o ile a mo dira gore a arogane le yena le selo se sengwe le se
sengwe. Go tloga bjaneng Jesu o ile a mo ruta mohola o mogolo
kudu wa tlaišego yeo e amogelegago ka go rata le ya go
rapela ba bangwe ka go mo kgopela.
Luisa
o homotša Jesu
Luisa
o be a rata go hlompha Maqeba a Jesu gomme a nyaka go tlaišega
ka baka la gagwe. Go ile gwa direga gore a atle Maqeba a
Makgethwa a maoto a Gagwe, a diatla tša Gagwe, a Lehlakore
la Gagwe gomme ka morago Mabadi a nyamelela; ka tsela ye Jesu
o ile a abelana le yena kimollo le khomotšo yeo a bego a ka
mo fa yona ge a lebane le ditlaišego tša gagwe.
Morwedi
wa Maria
Nakong
ya bjaneng bja gagwe, Luisa o be a na le dihlong kudu e bile a
boifa, eupša gape a phela e bile a thabile. Ge a na le
mengwaga ye lesometee, o ile a amogelwa "Ngwana wa Maria". Ka
morago, Luisa o tla dula a le yo monyenyane ka bogolo gomme a dula
a homotše ka mahlo a magolo a tsenelelago le a phelago.
Pono
ya pele
Ka
letšatši le lengwe, a e-na le nywaga e lesometharo
feela, Luisa o be a šoma ka gae ge a dutše a
naganišiša ka gare ka Tlhokomelo ya Jesu. Gateetee,
o ile a gatelelwa gomme a tšwa a ya mathuding a lebatong la
bobedi la ntlo go yo tšea moya. Ke ka nako yeo moo a
ilego a bona pono ya mathomo ge a be a lebelela fase setarateng; o
ile a bona lešaba le legolo gomme, gare ga lešaba,
Jesu a rwele Sefapano sa Gagwe ka bohloko. Lešaba le
ile la mo kgorometša le go mo tlaiša go tšwa
ka mahlakoreng ka moka . Jesu le yena o be a
hemela godimo.Sefahlego sa gagwe se be se khupeditšwe ke
madi, ka boemo bja kgopolo bjo bo kwešago bohloko go bo
bona.
"Ame,
Nthuše!"
Gateetee,
Jesu a mo lebelela gomme a re go yena: “Moya, Nthuše”. Ke
ka nako yeo moo moya wa Luisa o ilego wa tlala Jesu kwelobohloko. O
ile a boela ka phapošing ya gagwe gomme a lla kudu. Ke
moka o ile a botša Jesu gore o nyaka go tlaišwa ke
mahloko a gagwe e le gore a mo imolle ka gobane e be e se toka gore
Jesu a tlaišege kudu ka baka la lerato la gagwe, modiradibe
wa modiidi le gore ga se a tlaišega ka selo ka baka la
lerato la gagwe.
Ntwa
e Bogale Kgahlanong le Batemona
Ke
moka go ile gwa thoma ditlaišego tša gagwe tša
mathomo tša mmele tša Tlhokomelo ya Jesu, le ge di be
di utilwe. Go tloga go lesometharo go fihla go lesometshela,
Luisa o ile a lwa ntwa ye šoro kgahlanong le batemona, a
lwantšha ditšhišinyo tša bona tša
dihele, ditshegišo tša bona, diteko tša
bona... Luisa o ile a ganetša ditlhaselo tša bona ka
sebete. Go sa šetšwe mašata a bona a go
tšhoša, o ile a kgona go hlokomologa poifo ya gagwe
ka moka ka go dula a lebeletše Jesu bjalo ka ge Kgarebe
Maria a mo rutile.
Tlhaselo
ya Mafelelo ya Batemona
Ka
bophelo bjo bo fokolago, Luisa o feditše selemo sa gagwe
polaseng ya lapa yeo e bitšwago "Desperate Tower"
dikhilomithara tše ka bago tše masomepedi-šupa
go tloga Corato.
pono
ya bobedi
Ke
moo Luisa a ilego a hlaselwa la mafelelo ke batemona a e-na le
nywaga e lesometshela. Tlhaselo yeo e be e le e šoro
kudu moo a ilego a idibala. Ke ka nako yeo moo a ilego a bona
pono ya bobedi ya Jesu yo a bego a tlaišega yo a ilego a re
go yena: “Etla le Nna o itefele go Nna. Etla
pele ga Toka ya Kgethwa bjalo ka “mohlaselwa wa tefo”
“ ka baka la dibe tše dintši tšeo
di dirilwego kgahlanong le Yena, gore Tate a ka homotšwa
gomme a nee badiradibe phetogo”.
Kgetho
ya
Gomme
Jesu o okeditše ka se: "Le na le dikgetho tše
pedi: Tlaišego ye šoro goba tlaišego ye
bofefo. Ge o gana sebopego se se šoro, o ka se kgone go tšea
karolo dikgaugelo tšeo o di lwetšego ka sebete
gakaakaa."Eupša, ge
o ka amogela, nka se tsoge ke go tlogetše o nnoši
gomme ke tla tla go phela ka go wena go tlaišwa ke kgalefo
ka moka yeo e dirilwego kgahlanong le Nna ke batho. Ye ke
mogau wo o kgethegilego kudu wo o fiwago batho ba mmalwa fela ka
gobane bontši bja bona ga se ba itokišetša go
tsena tšhemong ya tlaišego. Sa bobedi, ke go
dumelela go tsogela letagong le legolo go swana le tlaišego
yeo e fetišitšwego go wena, ka Nna. Gomme
mafelelong, ke tla go fa thušo, thekgo le boiketlo bja Mma
wa ka yo Mokgethwa kudu, yo a filwego tokelo ya go go fa megau ka
moka ye e nyakegago go ya ka boikokobetšo bja gago le go
fetolana ga gago".
go
lokiša mohlaselwa
Ke
moka Luisa o ile a ineela ka seatla se se bulegilego go Jesu le go
Mohumagadi wa Rena wa Manyami, a ikemišeditše go
ikokobeletša se sengwe le se sengwe seo Ba bego ba se nyaka
go yena.
Moqhaka
wa meetlwa
Matšatši
a mmalwa ka morago, Luisa o ile a amogela go tšwa go Jesu
mphapahlogo wa meetlwa wo o ilego wa mo bakela go tšhošwa
mo go bohloko, wa mo thibela go tšea le go metša dijo
le ge e le dife.
Go
ila dijo
Go
tloga ka nako yeo go ya pele, Luisa o ile a phela ka mo e nyakilego
go ba ka go ila dijo ka mo go feletšego go fihla lehung la
gagwe, a iphepa feela ka Selalelo le Thato ya Modimo.
Ditlaišo
Luisa
o ile a swanelwa ke go kgotlelela go se kwešišane mo
gogolo le tlaišo go tšwa go lapa la gagwe le
baperisita ba bantši.
Lehu
leo le bonagalago
Ka
lebaka la tlaišego ye e oketšegago ya Tlhokomelo ya
Jesu, Luisa gantši o be a idibala. Mmele wa gagwe o ile
wa thatafala, ka dinako tše dingwe ka matšatši
a mmalwa go fihlela moruti a mo bušetša boemong bja
gagwe bja lehu leo le bonagalago.
go
kwa mo go kgethwa
Ka
tšhegofatšo ya moperisita le ka leina la Go kwa mo go
Kgethwa, Luisa o ile a tla go yena.
Sekolo
sa Tertiary sa Dominican
Ge
a be a na le mengwaga ye lesomeseswai, Luisa o ile a ba Dominican
Tertiary gomme a tšea leina la Kgaetšedi Madeleine.
tlaišego
e tšwelago pele
Ge
a be a e-na le nywaga e masomepedi-pedi, Jesu o ile a re go yena:
“Moratiwa wa Pelo ya-ka, ge e ba o dumela go tlaišega,
e se sa hlwa e le ka dikgaotšo bjalo ka nakong e fetilego,
eupša ka mo go sa kgaotšego, ke tla phološa
batho. Ke tla go bea magareng ga Toka ya Ka le bokgopo bja
batho. ge ke diriša, Toka ya Ka, ka go romela
masetla-pelo a mantši godimo ga bona, ke go hwetša o
le gare, ke wena yo o tlago go amega gomme ba tla phološwa; Go
sego bjalo, nka se sa kgona go thibela letsogo la Toka ya Modimo”.
O
robetše malaong ka nywaga e fetago e 64
Luisa
o ile a amogela gomme ke ka fao a ilego a robala malaong bophelo
bja gagwe ka moka, mengwaga ya go feta ye masometshela-nne. E
bile kgaetšedi ya gagwe e nyenyane Angela, yo a ilego a dula
a se lenyalong, yo a ilego a hlokomela Luisa bophelong bja gagwe ka
moka.
Go
hlatša gape le gape
Ka
nako yeo, Luisa o be a sa tšea dijo tše nnyane tšeo
a ilego a di hlatša gateetee. Eupša, selo se se
sa tlwaelegago, dijo di ile tša tšwelela gape di
feletše poleiting gomme di le botse go feta pele.
Mahloko
a moya ao a sa hlalosegego
Luisa
le yena o ile a tlaišwa ke dihlabi tše di sa
hlalosegego tša moya, kudukudu go se be gona ga Jesu tšeo
a ilego a di kwa ka bohloko.
Ga
go na dišo tša malao ka nywaga e 64
Moipolelo
wa gagwe wa bohlano le wa mafelelo, Don Benedetto Calvi, o tiišetša
tiragalo ye nngwe ye e sa tlwaelegago: “Mo mengwageng ye
masometshela-nne yeo a bego a robetše malaong, ga se a ke a
ba le lešoba la malao”.
lenyalo
la sephiri
Luisa
ga se a ka a nyala. Ge a na le mengwaga ye masomepedi-tharo, o
ile a amogela mogau wa Lenyalo la Sephiri ka October 16, 1888.
Monyadiwa yo a bapotšwego, Luisa ga se a ke a ba moitlami wa
mosadi ka fao a bego a rata, eupša Jesu o ile a mmotša
gore e be e le “moitlami wa nnete wa Pelo ya Gagwe” . .
Mpho
ya Thato ya Modimo
Ka
la 8 September, 1889, dikgwedi tše lesometee ka morago,
Lenyalo le le ile la mpshafatšwa Legodimong pele ga Boraro
bo Kgethwa Kudu. E bile tiragalong ye moo Luisa a ilego a
amogela Mpho ya Thato ya Modimo ka lekga la mathomo.
Lenyalo
la Sefapano
Kapejana
ka morago ga go kopana le Luisa, Mohlogonolo Annibale Di Francia,
moipolelo wa gagwe yo a sa tlwaelegago le mohlahlobi wa mediro ya
gagwe, o ngwadile ka yena: " Le ge a se na
thutamahlale ya batho , (Luisa o be a sa kgone go bala le
go ngwala ka thata) o filwe bohlale bjo bontši ka
mo go feletšego bja legodimong, le bja tsebo ya
Bakgethwa. Tsela ya gagwe ya go bolela e hlabiša seetša
le boiketlo; bohlale ka tlhago, dithuto tša
semmušo tšeo a di dirilego bofseng bja gagwe di be di
lekanyeditšwe ngwageng wa mathomo ”.
A
nnoši, a utilwe, a sa tsebje
Gare
ga dika tša gagwe tša semelo, go swanetše go
lemogwa gore Luisa o be a rata temogo le go phumola gomme o be a na
le tshekamelo ye kgolo ya go kwa.
Annibale
Di Francia yo a šegofaditšwego o oketša ka
gore : “O nyaka go ba noši, a utilwe, a sa
tsebje. Gobane ga go selo lefaseng Luisa o be a ka nyaka gore
tswalano ya gagwe ya kgauswi le dikgokagano tša gagwe le
Morena Jesu di utollwe phatlalatša, kudukudu nakong ya
bophelo bja gagwe. Ge nkabe Jesu ka boyena a se a e nyaka. Ka
mehla o be a bontšha go kwa mo gogolo kudu, pele go Jesu
gomme ka morago go bao ba ipobolago bao Jesu ka boyena a mo
abetšego bona. »Tshekamelo ye e ile ya mo
tliša dinakong tše bohloko tšeo ka tšona
a ilego a kwa thulano magareng ga tshekamelo ya gagwe ya tlhago le
dinyakwa tša thomo ya gagwe, bjalo ka ge Jesu a be a
rata. Re ka bolela gore ka mengwaga ye masomenne, o dirile
dikgaruru go yena ka noši ntlheng ye, mola a abelana ka
ditlaišego tša Jesu go phološa meoya, a
bontšha seatla se se bulegilego se se kgethegilego, seo se
nyakilego e se sa botho, bonyenyane seo se sa kwešišegego. Go
thata go nagana ka go itebala mo go kgoromeletšwago pele go
feta ga Luisa.
ba
bahlano bao ba ipolelago
Go
tloga nywageng ya gagwe ya mahlalagading le bophelong bja gagwe ka
moka, Luisa o ile a abelwa baipobolo ba bahlano bao ba boletšwego
ka maina ke Bapišopo-mogolo ba fapa-fapanego ba diocese ya
gagwe le bao ba ilego ba latelana kgaufsi le yena go fihla lehung
la gagwe. Don Gennaro Di Gennaro, moruti wa pharishe ya Saint
Joseph e be e le moipolelo wa gagwe wa boraro go tloga ka l898 go
fihla ka l922. Ke yena a mo laetšego, ka baka la go kwa
gore a ngwale fase ge matšatši a dutše a feta,
tšohle tšeo di bego di direga magareng ga Jesu le
yena. Letšatši le lengwe le le lengwe Mmisa o be
o ketekwa ka phapošing ya Luisa, yeo e bego e tloga e le e
kgethegilego ka nako yeo. E bile Mopapa Pius X yo a ilego a mo
nea tumelelo ye. Dikgaretene di ile tša dula di
tswaletšwe go dikologa malao a gagwe diiri tša go
feta tše pedi ka morago ga Selalelo, ge a be a dira Letšatši
la gagwe la Ditebogo.
Lehu
la Luisa
Luisa
o ile a boela Ntlong ya Ntate a na le mengwaga ye 81, ka la 4
Mopitlo 1947, ka morago ga nyumonia yeo e tšerego matšatši
a lesomehlano. E be e le bolwetši bjo nnoši bjoo
a ilego a tlaišwa ke bjona nakong ya bophelo bja gagwe bjo
botelele. Lehu la gagwe le ile la swaiwa ke ditiragalo tše
di sa tlwaelegago. Ka baka la diphihlelo tše dintši
kudu tša ka ntle ga mmele tša moya wa gagwe bophelong
bja gagwe ka moka, dingaka di ile tša tšea matšatši
a mane go bolela gore o hwile e le ka kgonthe. Bjalo ka
mehleng Luisa o be a dutše a eme thwii mpeteng wa gagwe a
swere mosamo o mene ka morago ga gagwe. Luisa ga se a ka a
ithekga ka tše ka gobane o be a sa nyake boroko. Go be
go sa kgonege go e lelefatša gaešita le ka thušo
ya batho ba mmalwa; ke mokokotlo wa gagwe feela wo o bego o
thata. Ka fao go be go nyakega go aga lebitla le le
kgethegilego ka sebopego sa "L". Go fapana le go
thatafala mo go tlwaelegilego ga mmele wa gagwe ge a be a sepela
bošego le Jesu lefaseng le nywaga-kgolong, bjale mmele wa
gagwe o be o feto-fetoga le maemo. Dingaka di be di kgona go
šišinya hlogo ya gagwe ka mahlakoreng ka moka ntle le
maiteko le ge e le afe, di emiša matsogo a gagwe, di koba
matsogo a gagwe le go boloka menwana ya gagwe e fetofetoga le
maemo. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore
mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na maru. Luisa o be a
bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka morago ga
ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka di ile tša
bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši
a mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go
bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka
tsela le ge e le efe. bjale mmele wa gagwe o be o fetofetoga
le maemo. Dingaka di be di kgona go šišinya
hlogo ya gagwe ka mahlakoreng ka moka ntle le maiteko le ge e le
afe, di emiša matsogo a gagwe, di koba matsogo a gagwe le go
boloka menwana ya gagwe e fetofetoga le maemo. Ba ile ba emiša
mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile
a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo
robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše dintši,
mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o hwile. O
ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a mane malaong a
gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita
le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le
efe. bjale mmele wa gagwe o be o fetofetoga le maemo. Dingaka
di be di kgona go šišinya hlogo ya gagwe ka
mahlakoreng ka moka ntle le maiteko le ge e le afe, di emiša
matsogo a gagwe, di koba matsogo a gagwe le go boloka menwana ya
gagwe e fetofetoga le maemo. Ba ile ba emiša mahlo a
gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na
maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka
morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka
di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela
yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na
leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa
tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe. Ba ile ba
emiša mahlo a gagwe gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa
phadima e bile a se na maru. Luisa o be a bonagala a sa phela
goba a fo robetše. Ka morago ga ditlhahlobo tše
dintši, mafelelong dingaka di ile tša bolela gore o
hwile. O ile a dula ka tsela yeo ka matšatši a
mane malaong a gagwe a lehu a se na leswao le ge e le lefe la go
bola, gaešita le ge a be a sa tlotšwa ka setlolo ka
tsela le ge e le efe. Ba ile ba emiša mahlo a gagwe
gomme ba bona gore mahlo a gagwe a sa phadima e bile a se na
maru. Luisa o be a bonagala a sa phela goba a fo robetše. Ka
morago ga ditlhahlobo tše dintši, mafelelong dingaka
di ile tša bolela gore o hwile. O ile a dula ka tsela
yeo ka matšatši a mane malaong a gagwe a lehu a se na
leswao le ge e le lefe la go bola, gaešita le ge a be a sa
tlotšwa ka setlolo ka tsela le ge e le efe.Re ka
tlaleletša ka dintlha tše dingwe tše ntši
tše di sa tlwaelegago tšeo di hlaolago bophelo bja
Luisa Piccarreta le tšeo di tiišetšago ka
bokgoni megau ye mentši ye e kgethegilego yeo a e amogetšego
go phethagatša thomo ya gagwe ya moswananoši le ye e
kgethegilego, go feta kwešišo ya motho.
Fiat
!
Histori
ya dingwalwa tša Luisa Piccareta
Don
Gennaro Di Gennaro, moipolelo wa boraro wa Luisa Piccarreta, o ile
a dula tirelong ya gagwe ka nywaga e masomepedi-nne. Ka go
lemoga dimakatšo tša Morena moyeng wa gagwe, o ile a
laela Luisa gore a ngwale tšohle tšeo mogau wa Modimo
o bego o šoma go yena. Mabaka ka moka a go tšhaba
tlamo ye ya go ngwala e be e le lefeela go Luisa; gaešita
le bokgoni bja gagwe bjo bo lekanyeditšwego bja dingwalo e
be e se lebaka le le lekanego la go mo thibela go ngwala. Ka
gona ka February 28, 1899, Luisa o ile a thoma go ngwala pukutšatši
ya gagwe. Puku ya mafelelo ya go ngwalela dintlha e ile ya
phethwa ka December 28, 1938, ge moipolelo wa gagwe wa bohlano le
wa mafelelo, Don Benedetto Calvi a be a mo laela gore a tlogele go
ngwala. Ka mengwaga ye masomenne, Luisa o ngwadile palomoka ya
dibolumo tše masometharotshela tšeo ge e le gabotse
di bopago tayari ya gagwe ya taodišophelo, .
"Mmuso
wa Fiat gare ga dibopiwa, Puku ya Legodimo".
Gomme,
Jesu o ile a tlaleletša ka sehlogo se senyenyane ka go re go
moipolelo yo a sa tlwaelegago wa Luisa, Annibale Di Francia yo a
Hlogonolofetšego: " Morwa wa ka, sehlogo
seo o tlago go se fa puku yeo o tlago go ba o e gatišitše
mabapi le Thato ya Ka ya Kgethwa e tla ba: "Go
gopolwa ga dibopiwa go ya tatelano , maemo le morero wo ba
hlotšwego ke Modimo." »
Dibolumo
tše tše masometharo-tshela di bopa thuto ye e
feletšego ya Thato ya Kgethwa, e re utolla bophelo bja ka
gare bja Jesu Botho bja gagwe, morero wa tlholo, tema ya Topollo,
go boela ga motho boemong bja gagwe bja mathomo le lerato le le sa
felego la Modimo go leba dibopiwa tša gagwe... Dingwalwa tše
di bopa dikatekisi tša nnete tša sephiri le tša
acetic go sepelelana le Magisterium ya Kereke. Dithuto tše
di hlaloša le go hlabiša seetša se sefsa
diteng tša Diebangedi ntle le go fetoša tlhalošo
ya tšona ye e tseneletšego. Kokwane ya bogareng
yeo ba khutšago go yona ke " NTATE WA RENA ...
Mmušo wa gago o tle, Thato ya gago e dirwe lefaseng bjalo ka
ge e dirwa legodimong" bjalo ka ge Jesu a rutile.Bolumo
ya mathomo e anega bophelo bja Luisa go fihla nakong yeo a ilego a
amogela taelo ya go ngwala. E ile ya tlaleletšwa ka
1926 ka “ Dintlha tša dikgopotšo
tša bjaneng bja gagwe. Go tlaleletša,
Luisa o ngwadile palo ye kgolo kudu ya dithapelo, novenas go ya ka
thuto yeo e amogetšwego go tšwa go Jesu go re ruta go
rapela ka Thato ya Kgethwa, ke gore ka go tlogela Jesu a rapela ka
go rena bjalo ka ge a dirile ka Botho bja gagwe. Ka kgopelo ya
Mohlogonolofadi Annibale Di Francia go dikologa ngwaga wa 1913 goba
1914, o ngwadile " Diiri tša
Passion ".yeo go yona a ilego a oketša
ka go naganišiša mo go šomago nywaga e sego
kae ka morago. Diiri tše di gatišitšwe la
mathomo ka 1915. Go be go na le dikgatišo tše tshela
tšeo di gatišitšwego ka Setaliana tšeo
di amogetšego Imprimatur. Luisa o ngwadile gape di-
meditation tše masometharo-tee tša kgwedi ya
Motsheganong ka sehlogo se se rego: " Kgarebe
Maria Mmušong wa Thato ya Modimo " . O
phethile go naganišiša mo ka May 6, 1930. Mošomo
wo o tšweletše ka Setaliana ka tlase ga sehlogo se se
rego: " La Regina Del Cielo Nel Regne Della Divina
Volontà: Meditazioni da farsi, nel mese di maggio. per la
Casa della Divina Volontà."Luisa o ngwadile gape
mangwalo a mmalwa gomme o ile a boloka, kudukudu nywageng ya
mafelelo ya bophelo bja gagwe, mangwalo a bohlokwa le meoya ya
borapedi yeo e dirišitšego keletšo ya gagwe le
mabone ao ba a amogetšego go tšwa go Jesu go ithuta
kamoo ba ka phelago le go rapela ka Thatong ya Kgethwa. Ka
1926, dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane (e lego
mangwalo a nnoši ao a bego a le gona ka nako yeo) di
amogetše Imprimatur go tšwa go Mopišopo-mogolo
Mgr. Guiseppe Leo le "Nihil Obstat" ya Annibale Di
Francia yo a Hlogonolofetšego, Mohlahlobi wa Kereke yo a
kgethilwego ke Mopišopo-mogolo wa Trani; ka mantšu
a mangwe, dingwalo di tšewa ke Kereke e le tšeo di se
nago phošo mabapi le tumelo le boitshwaro bjalo ka ge di
hlathollwa ke Kereke ya Katholika. Ka morago ga lehu la Luisa
ka March 4, 1947, o ile a Go ile gwa feta nywaga e masomepedi
yeo ka yona dingwalo tša gagwe di ilego tša kopana le
kgahlego e nyenyane gomme tša bewa ka šelefong. Lega
go le bjalo, dihlatse tšeo di bego di mo tsebile ka noši
e bile di kgomilwe ke mangwalo, ga se tša ka tša
lahlegelwa ke phišego ya tšona. Ba ile ba
hlatsela ka kgodišego kamoo maphelo a bona a fetotšwego
ka gona ke mangwalo le bophelo bjo bo beago mohlala bja
Luisa. Lephoto le lefsa la kgahlego le ile la thoma go hlaba
go ya mafelelong a bo-1960. Le ge e le gore Mohlogonolofatšwa
Annibale Di Francia, mothei wa Botate ba Rogationist ba Pelo e
Kgethwa le Barwedi ba Phišego ya Modimo, o be a nyaka go
gatiša dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane
tša " ba be ba tsebile ka noši gomme ba
kgomilwe ke mangwalo, ga se ba ka ba lahlegelwa ke phišego
ya bona. Ba ile ba hlatsela ka kgodišego kamoo maphelo
a bona a fetotšwego ka gona ke mangwalo le bophelo bjo bo
beago mohlala bja Luisa. Lephoto le lefsa la kgahlego le ile
la thoma go hlaba go ya mafelelong a bo-1960. Le ge e le gore
Mohlogonolofatšwa Annibale Di Francia, mothei wa Botate ba
Rogationist ba Pelo e Kgethwa le Barwedi ba Phišego ya
Modimo, o be a nyaka go gatiša dibolumo tša mathomo
tše lesomesenyane tša " ba be ba tsebile ka
noši gomme ba kgomilwe ke mangwalo, ga se ba ka ba
lahlegelwa ke phišego ya bona. Ba ile ba hlatsela ka
kgodišego kamoo maphelo a bona a fetotšwego ka gona
ke mangwalo le bophelo bjo bo beago mohlala bja Luisa. Lephoto
le lefsa la kgahlego le ile la thoma go hlaba go ya mafelelong a
bo-1960. Le ge e le gore Mohlogonolofatšwa Annibale Di
Francia, mothei wa Botate ba Rogationist ba Pelo e Kgethwa le
Barwedi ba Phišego ya Modimo, o be a nyaka go gatiša
dibolumo tša mathomo tše lesomesenyane tša
"Puku ya Legodimo(e ngwadilwego United States ke
Thomas Fahy, Mopresidente wa Divine Will Center kua Jacksonville,
Florida), e amogetše se se lekanago le imprimatur go tšwa
go Msgr. Guiseppe Carata (Trani, Italy) ya go swana le
yona. Ka Pherekgong 1996, Mokadinale Ratzinger o ile a ntšha
dibolumo tše masometharo-nne tša "Puku ya
Legodimomotho le ge e le ofe a ka di lokolla ka letswalo le le
hlwekilego gomme a dula a na le khutšo. Modimo a
amogele Kgalago ka moka yeo e mo swanetšego, yeo a bego a
ikemišeditše go e amogela go tšwa go Tlholo ya
gagwe ka moka, taba yeo e utolotšwego ka mo go phagamego go
rena ka go "Puku ya Legodimo" . Ka
morago ga Congress ya Boditšhabatšhaba ya Corato ka
Diphalane 2002, Postulation for the Cause of Beatification of Luisa
e ile ya hloma komiti ya thušo go Cause, kudu ka nepo ya go
thuša Postulation go tšweletša phetolelo ya
semmušo le go dumelela dingwalo tša Luisa ka
Seisemane le Sepaniši le go tšweletša dintlha
tša thutatumelo tše di hlalošago ka maleme a a
mabedi gammogo le ka Setaliana Komiti ye e kgethegilego yeo e nago
le maikarabelo a magolo kudu e akaretša Ntate Pablo Martin,
Ntate Carlos Massieu, Marianela Perez, Alejandra Acuña
(bakeng sa phetolelo ya Sepaniši ), Morena Stephen Patton
(rathutatumelo ya setsebi), Morena Thomas Fahy (bakeng sa phetolelo
ya Seisemane) Mošomo wo o mogolo ga bjale o tšwela
pele.
Mohloli
: http://spiritualitechretienne.blog4ever.xyz/la-mohlanka-de-dieu-luisa-picarreta-suite
Mohlanka
wa Modimo Luisa Piccarreta, a tšwela pele
Mohlanka wa
Modimo Luisa Piccarreta, tšwelopele le mafelelo
Sebaki
sa go Kgethwa ga Luisa
E
šetše e le nakong ya bophelo bja gagwe Luisa o be a
tsebja bjalo ka "La Santa". Nywaga e sego kae pele
ga lehu la gagwe, Mohlogonolofaditšwego Annibale Di Francia
o ngwadile theto ye e botse ka Luisa: “ Go
bonagala Morena wa rena Jesu Kriste, Yo a atišago le go feta
mehlolo ya Lerato la gagwe o be a nyaka go bopa kgarebe ye (yo A
boletšego ka yena gore ’ . e be e le yo monnyane kudu
yo A bego a ka mo hwetša lefaseng le, a hloka thuto efe goba
efe), sedirišwa se se swanetšego sa go phethagatša
thomo ye e kgethegilego kudu le ye e phagamego kudu mo e lego gore
e ka se bapišwe le ye nngwe, e lego Mmušo wa Thato ya
Kgethwa lefaseng ka ge o le bjalo legodimong. »
Ke
Jesu ka boyena yo a e tiišeditšego ka Mantšu
a: "Thoma ya gago ke ye
kgolo, ka gobane ga se fela potšišo ya bokgethwa bja
gago bja motho ka noši, eupša ya go amogela yo mongwe
le yo mongwe le se sengwe le se sengwe e le gore ke katološe
Mmušo wa Thato ya Ka go meloko ka moka." Ka
fao Luisa e be e le wa mathomo yo a sa tšwago go belegwa ka
Thato ya Kgethwa, moetapele wa "moloko wa bobedi wa bana ba
Seetša: barwa le barwedi ba Thato ya Kgethwa", mong wa
mahlale yo a phagamego kudu yo a lego gona: Thato ya Kgethwa,
mongwaledi le mongwadi wa Jesu. Yena ka boyena o ile a saena
mangwalo a gagwe: " ngwanenyana
yo monnyane wa Thato ya Kgethwa. "",
sehlogo seo se ngwadilwego lebitleng la gagwe Parish ya Santa Maria
Grecia kua Corato. Thomo ya Luisa lefaseng e be e dula e le ka
tlase ga Kereke ya semmušo. Palo e kgolo ya bohlatse bjo bo
ka botwago kudu e filwe mabapi le Luisa. batho ba ba bodumedi le
baperisita, borathutatumelo, baprofesara, Bapišopo le
Bakadinale ba bangwe ba ka moso gaešita le Mohlogonolofatšwa
re šetše re boletše ka Ntate Annibale Di
Francia.
Poloko
Ka
la 7 March, 1947, matšatši a mararo ka morago ga lehu
la gagwe, mašaledi a gagwe a hwago a ile a pepentšhwa
matšatši a mangwe a mane go hlompšha ga ba
botegago bao ba tlilego go tšwa lefaseng ka bophara ke ba
dikete go lefa tlhompho ya bona ya mafelelo go Luisa "La
Santa", Her poloko e bile phenyo ya kgonthe; baruti ka
moka ba lefase le ba bodumedi ba ile ba felegetša mašaledi
a gagwe kerekeng ya mma moo tirelo ya poloko e bego e ketekwa
gona. Thapama Luisa o ile a bolokwa ka ntlong ya thapelo ya
lapa la Calvi la maemo a godimo. Ka July 3, 1963 mašaledi
a gagwe a ile a fetišetšwa Kerekeng ya Santa Maria
Grecia kua Corato.
Mokgatlo
Luisa Piccarreta
Ka
1980, Mopišopo-mogolo Giuseppe Carata le Kgaetšedi
Assunta Marigliano ba ile ba hloma Mokgatlo wa Luisa Piccarreta kua
Corato, Italy ka Ntlo-kgolo moagong wona woo Luisa a phetšego
karolo e kgolo ya bophelo bja gagwe go wona. Mopišopo-mogolo
o be a ngwala gantši gomme a tšea maeto a mmalwa a go
ya Vatican go yo lopa taba ya mangwalo le ya Luisa. Mohlahlami
wa gagwe, Mopišopo-mogolo Carmelo Cassati, yo a ilego a ba
yo a ikarabelago ka Archdiocese moo Luisa a bego a dula gona, o ile
a tšwetša pele maiteko a kua Roma gotee le ka diocese
ya gagwe.
ngwaga
o mokgethwa
Ka
1993, monyanyeng wa Kriste Kgoši, o ile a thoma ngwaga o
mokgethwa wa dithapelo tša go tla ga Mmušo wa Thato
ya Modimo. Tiragalong ye Mmisa o hlomphegago o ile wa ketekwa
ka ntlong ya thapelo ya Mokgatlo yeo e lego lebatong la pele la
Ntlo-kgolo ya Ditšhaba-tšhaba kgaufsi le Setsi sa
Corato.
Go
bulwa ga Sebaki sa Beatification
Ka
March 28, 1994, Kereke, ka morago ga diboka tša maemo a
godimodimo, e ile ya laela Mokadinale Felici, Molaodi wa Phuthego e
Kgethwa ya Dibaki tša Bakgethwa, gore a romele lengwalo la
semmušo go Mohlomphegi Mopišopo-mogolo Carmelo
Cassatio a bolela gore, ka lehlakoreng la Roma , go be go se na
lepheko la go bulwa ga Lebaka la go Kgethwa ga Luisa Piccarreta
gomme ka fao go thoma ditshepedišo. Ka May 1994, ka
morago ga protocol e nyakegago, Mokgatlo wa Luisa Piccarreta ka
mosaeno wa Sr. Assunta Marigliano o ile wa dira kgopelo ya
Mopišopo-mogolo Carmelo Cassatio gore a thome Lebaka la go
Hlopha Luisa. Mo-postulant le batlatša-postulant bakeng
sa Cause ba ile ba kgethwa go bopa Khomišene ya Semmušo
ka tlase ga taolo ya Kereke. Dipolelo tša... Mopišopo-mogolo
mabapi le Luisa o bontšhitše gore e bile mohlaselwa
wa Lerato, mohlaselwa wa Go kwa ka go tshwenyega a nnoši ka
Pušo ya Thato ya Modimo. Motho yo a postulant,
Msgr. Felice Posa ke ramolao wa Molao wa Canon yo a nago le
maswanedi a magolo lefelong la Molao wa Canon. Baeti ba tšwago
dinageng tše mmalwa ba ile ba ba gona Mmisang wa go bula wa
Sebaki le go hlongwa ga Lekgotla la semmušo. Batho ba
ka bago masometshela go tšwa United States, ba babedi go
tšwa Costa Rica, ba bangwe go tšwa Mexico, Ecuador,
Spain, Italy le Japane ba ile ba ba gona Mmisang wo bakeng sa go
bulwa ga Sebaki, gammogo le baruti ba mmalwa bao ba tsebišitšwego
gabotse ka ga semoya sa Mpho ya Bomodimo Tla. Hlokomela gare
ga bona go ba gona ga Botate John Brown, Carlos Masseu, . Thomas
Celso le Michaël Adams le batho ba itšego bao ba bego
ba tsebile Luisa nakong ya bophelo bja gagwe.Ditlogolo tša
kgaetšedi ya Luisa le tšona di be di le gona
Mmiseng. Kereke e be e tletše ka mo go feletšego.Ka
la 20 November, 1994, Mmisa o ile wa ketekwa kerekeng ya kgale ya
mma ya Corato monyanyeng wa Kriste Kgoši.
kgorotsheko
ya semmušo
Mopišopomogolo
Carmelo Cassatio, ka hlogo ya Lekgotla, o ile a ikana semmušo
gomme a hloma maloko a tshela a Lekgotla: Mopišopomogolo
Cassatio, Msgr. Felice Posa, Mohumagadi. Pietro
Ciraselli, Padre G. Bernardino Bucci, Ntate John Brown le Morena
Cataldo Lurillo. Ka March 1997, segopotšong sa
bo-masomehlano sa lehu la Luisa, go ile gwa tsebišwa
phatlalatša gore Lekgotla leo le ikarabelago ka Taba ya
Luisa le dirile phetho ka go dumelelana gore o phetše
bophelo bja bokwala bja mogale le gore diphihlelo tša gagwe
tša sephiri e be e le tša kgonthe. Ka la 2
Hlakola 1998, Msgr. Carmelo Cassatio o hlomile Khomišene
ya Diocese "Mohlanka wa Morena Luisa Piccarretta"
le Diocesan Office for the Cause of Beatification ya mohlanka
wa Morena Luisa Piccarreta yoo mešomo ya gagwe e
hlalošitšwego ka melaong ye e swanetšego le
yeo e thušitšego go tšwetša pele Sebaki
sa Beatification le Phetolelo ya Semmušo ya mangwalo a Luisa
Piccarreta. Khomišene ye ya Diocese e ile ya
phatlalatšwa ge Sebaki sa Beatification se tswalelwa maemong
a diocese.
Phetišetšo
ya Sebaki sa Beatification Roma
Go
tloga ka October 27 go fihla ka 29, 2005, Congress ya bo-3 ya
Ditšhaba-tšhaba ya Thato ya Modimo e ile ya swarwa
kua Corato, yeo ka yona Lebaka la go Kgethwa ga Luisa Piccarreta le
ilego la tswalelwa maemong a Archdiocese ya
Trani-Barletta-Bisceglie le phetišetšo ya gagwe
Sebaki sa Beatification go ya Roma. Nakong ya Congress ye,
Meyara wa toropo ya Corato o ile a swara moletlo o hlomphegago wa
go fetoša leina la setarata seo Luisa a bego a dula go sona
karolo e kgolo ya bophelo bja gagwe. Leina la seterata seo
pele se bego se na le leina la “Via N. Suaro” le ile la
fetošetšwa go: “Via Luisa Piccarreta, Serva de
Dio (Mohlanka wa Modimo)”. Moletlo wa go tswalela o ile
wa direga Kerekeng ya Mma ya Corato moo Luisa a bego a kolobeditšwe
gona ka Sontaga, April 23, 1865. Mopišopo-mogolo
Pichierri e be e le moleti yo mogolo wa Mmisa o Mohlomphegi ka
morago ga moo o ile a okamela go dirišwa ga semmušo
ga ditiiso mapokisi a kota ao a nago le ditokomane tšeo di
lego mabapi le Sebaki sa Kgethwa le mangwalo a Luisa le ao a bego a
swanetše go romelwa Roma. Matšatši a sego
kae ka morago, ka morago ga go fihla Roma ga mapokisi a a
tswaletšwego, go ile gwa kgethwa mo-postulator yo mofsa
bakeng sa Sebaki sa Beatification. Ke mosadi Mohumagadi Silvia
Monica Corrales, yo a belegetšwego Argentina. Ga go sa
na lekgotla le ge e le lefe la Taba ya Luisa ka Diocese ya
gagwe. Se sengwe le se sengwe seo se lego mabapi le Sebaki sa
Kgethwa ya Luisa bjale se wela ka fase ga Roma gomme Sebaki sa
gagwe se ka mo go kgethegilego diatleng tša Modimo yo a
kganyogago go feta selo le ge e le sefe seo Mmušo wa Thato
ya gagwe ya Bomodimo mafelelong o bušego lefaseng bjalo ka
Legodimong bjalo ka ge go be go le bjalo mathomong Serapeng sa
Edene. A re rapeleng ka phišego le go phegelela bakeng
sa Beatification ya Luisa, yeo e bego e tla bula mejako ya Kereke
ka bophara gore Mpho ye ya Bophelo ka Thatong ya Kgethwa e lemogwe
le go rutwa ka gare ga Kereke ka boyona ke baruti ba yona gomme ka
go realo e akgofiše go tla ga se Mmušo wa Thato ya
Kgethwa lefaseng la rena, Mmušo wa Khutšo, Bohlale,
Seetša le Botee.
Thušo
go tšwa go Luisa
Ga
e sa le go tloga ge go bulwa puku ya gagwe ya Cause for
Beatification, Luisa o file maswao ka moka a thušo ya gagwe
lefaseng. Go begwa gore mehlolo e mmalwa e diregile ka go
kgopela ga gagwe dinageng tše mmalwa gomme e rometšwe
Lekgotleng gore e nyakišišwe. Kgetho ya
dithapelo tša go dira novena go Luisa Piccarreta e le gore a
hwetše mogau o itšego e akareditšwe ka mo
tlase. Bakeng sa mogau ofe goba ofe wo o hweditšwego ka
botho bja Luisa, hle tsebiša Mokgatlo wa Franco-Canadienne
Luisa Piccarreta yoo dintlha tša gagwe tša kgokagano
di lokeleditšwego ka fase ga sehlogo se se rego: Mokgatlo wa
Franco-Canadienne Luisa Piccarreta.
Go
kgopelwa ke bao ba ikarabelago ka Morero kua Roma gore ba se
ngwalele Vatican mangwalo go bontšha thekgo ya lena bakeng
sa Lebaka la go Kgethwa ga Luisa. Lengwalo le ge e le lefe le
be le tla diegiša feela tshepedišo ya Sebaki sa
Beatification gomme le be le ka se be le tutuetšo go Vatican
ka gobane Vatican e na le ditekanyetšo tša yona le
ditshepedišo tšeo di šetšego di
hlomilwe le tšeo di sa fetogego le ka baka la maitshwaro bao
ba ikarabelago ba swanetše go arabela mangwalo ka moka a
bjalo ao a tšeago a bohlokwa nako ya tšwetšopele
ya Sebaki. Tekanyetšo e nnoši yeo Kereke e
feleletšago e ahlola mohola wa nkgetheng wa bokgethwa ke yeo
e šupago "Nna" tše pedi. “Nna”
wa pele ke go ekiša Jesu Kriste gomme “Nna” wa
bobedi ke go lopela. Se se ra gore go... Kereke e
lebelela bohlatse bja botho bjo matla bja moya wo ka morago ga lehu
la gagwe. Ditekanyetšo tše dingwe tša go
swana le stigmata, bilocation, go bala ka meoyeng le ditiragalo tše
dingwe tša sephiri ga se karolo ya tekanyetšo ya
bokgethwa.
Maeto
a bodumedi
Batho
ba bantši le go feta ba tla go etela Ntlo-kgolo ya Mokgatlo
wa Luisa Piccarreta, yeo e lego ka ntlong yeo Luisa a bego a dula
go yona le moo Fiat ya boraro ya Modimo, e lego Fiat ya Kgethwa, e
thomilego gona lefaseng.
Thapelo
ya go hwetša mogau le go kgopela Beatification ya
Luisa
Piccarreta o ile a hlokomela
O
Pelo ye Kgethwa ya Jesu wa ka, yo o kgethilego mohlanka wa gago yo
a ikokobeditšego Luisa bjalo ka moromiwa wa pušo ya
Thato ya Kgethwa le bjalo ka morongwa wa tefo ya diphošo tše
di sa balegego tšeo di tlaišago Pelo ya gago ya
Kgethwa, ke go kgopela ka boikokobetšo gore o mphe mogau wo
ke o kgopelago Kgaugelo ka bothopelo bja gagwe, gore a tagafatšwe
mo lefaseng bjalo ka ge o šetše o mo putšitše
Legodimong, Amene.
Ntate,
Sefako, Kgalalelo
O
Pelo ya Kgethwa ya Jesu wa ka, yo a filego mohlanka wa gago yo a
ikokobeditšego Luisa, mohlaselwa wa Lerato la gago, maatla a
go tlaišega bophelong bja gagwe ka moka dihlabi tša
Passion ya gago ye bohloko, netefatša gore, bakeng sa letago
la gago le legolo, kgauswinyane o phadima phatleng ya gagwe aureole
ya ba šegofaditšwego. Gomme, ka botho bja gagwe,
mphe mogau wo ke o kgopelago ka boikokobetšo.
Ntate,
Sefako, Kgalalelo
O
Pelo ya Kgaugelo ya Jesu wa ka yo, ka baka la phološo le
kgethwa ga meoya ye mentši gakaakaa, a ilego a ikemišetša
go dula lefaseng mengwaga ye mentši mohlanka wa gago yo a
ikokobeditšego Luisa, Ngwanenyana yo Monnyane wa Thato ya
Kgethwa, kwa thapelo ya ka: gore a tagafatšwe kgauswinyane
ka Kereke ya gago ye Kgethwa gomme, ka bothopelo bja yona, mphe
mogau wo ke go kgopelago ka boikokobetšo.
Ntate,
Sefako, Kgalalelo.
O
Boraro bo Bokgethwa kudu, Morena wa rena Jesu Kriste o re rutile
gore ge re rapela re swanetše go kgopela gore leina la
Tatago rena wa Legodimong le tagafatšwe ka mehla, gore Thato
ya gagwe e dirwe lefaseng le gore Mmušo wa gagwe o tle gare
ga rena. Ka kganyogo ya rena ye kgolo ya go tsebiša
Mmušo wa gagwe wa Lerato, Toka le Khutšo, re go
kgopela ka boikokobetšo gore o tagafatše mohlanka wa
gago Luisa, Ngwanenyana yo Monnyane wa Thato ya Modimo yo, ka
dithapelo tša gagwe tša ka mehla le ditlaišego
tša gagwe tše kgolo, a ilego a lopa ka phišego
phološo ya meoya le go tla ga Mmušo wa Modimo
lefaseng le. Ka go latela mohlala wa gagwe, re go rapela,
Tate, Morwa le Moya o Mokgethwa, go re thuša go amogela
difapano tša rena ka lethabo lefaseng le ka tsela yeo le
rena, . re ile ra tagafatša Leina la Tatago rena wa
legodimong gomme ra tsena Mmušong wa Thato ya
Kgethwa. Amene.
Ntate,
Sefako, Kgalalelo.
Nulla
osta bakeng sa go gatiša, Trani, November 27, 1948
Fr. Reginaldo
ADDAZI OP Mopišopomogolo
Sengwalwa
se tšerwe go tšwa wepsaeteng
ya www.luisapiccarreta.ca
Mokgethwa
John Paul II o be a tsebišitše ka go romelwa ga
Bokgethwa ka Thatong ya Modimo bakeng sa nako ya rena
Mohlodi
: http://w2.vatican.va/diteng/john-paul-ii/en/mangwalo/1997/ditokomane/hf_jp-ii_let_19970516_rogazionisti.html
Modimo
ka boyena o be a rulagantše go tliša bokgethwa bjo bja
"bofsa le bja Modimo" bjoo Moya wo Mokgethwa o kganyogago
go humiša Bakriste ka bjona mathomong a ngwagakete wa boraro,
e le gore a "dire Kriste pelo ya lefase".
Setsopolwa
go tšwa go § 6 ya molaetša go Botate ba
Rogationist ka tiragalo ya mengwaga ye lekgolo ya mathomo ya go
thewa ga Phuthego ya Botate ba Rogationist ba Pelo ya
Jesu (1897-1997)
Mohloli
: http://sainterosedelima.com/le-royaume-de-la-bolote-bomodimo/#benoit-xvi-et-la-volonte-de-dieu
Benedict
XVI le Thato ya Modimo
“Bogwera
ga se tsebo fela, ka godimo ga tšohle ke kopano ya thato. E
laetša gore thato ya ka e gola go ya go “ee” ya go
tsenela ya gagwe. Thato ya gagwe, ge e le gabotse, ga se go nna
thato ya ka ntle le ya dinaga dišele, yeo ke ikokobeletšago
go yona ka go rata go feta goba ka fase ga moo, goba yeo ke sa
ikokobetšego go yona. Aowa, ka segwera, thato
ya ka yeo e golago e kopana le ya gagwe, thato ya gagwe e ba ya ka
gomme ka go realo, ka nnete ke ba nna ” (BENEDICT
XVI June 29, 2011) “ Moo Thato ya Modimo e dirwago
gona hwetša legodimo, ka gobane moko wa legodimo ke go dira
selo se tee fela ka Thato ya Modimo ” (Jesu wa
Natsaretha).
“ Go
na le polelo ya boraro ya thapelo ya Jesu gomme ke ye e lego ya
mafelelo, moo thato ya motho e kgomarelago ka botlalo thato ya
Modimo. Ge e le gabotse Jesu o phetha ka go bolela ka kgapeletšo
gore: “Le ge go le bjalo, e sego seo ke se nyakago, eupša
seo le se nyakago! (Mk 14, 36c). Botee bja
motho wa Modimo wa Morwa, thato ya motho e hwetša temogo ya
yona ka botlalo go tlogelweng ka botlalo ga Nna go Wena wa Tate, yo a
bitšwago Abba. Mokgethwa Maximus
Moipolelo o tiišetša gore go tloga motsotsong wa tlholo
ya monna le mosadi, thato ya motho e lebišitšwe ke
thato ya Modimo gomme ke gabotse ka go "ee" go Modimo gore
thato ya motho e lokologile ka botlalo gomme e hwetša
phethagatšo ya yona. Ka manyami, ka baka la sebe, “ee”
ye go Modimo e ile ya fetoga kganetšo: Adama le Efa ba be ba
nagana gore “aowa” go Modimo e be e le tlhora ya
tokologo, yeo e bego e reretšwe go ba motho ka noši ka
botlalo. Jesu Thabeng ya Mehlware o bušetša thato
ya motho go “ee” ka botlalo go Modimo; go Yena thato
ya tlhago e kopantšwe ka botlalo tshekamelong yeo e e filwego
ke Motho wa Kgethwa. Jesu o phela go ba gona ga gagwe go ya ka
bogare bja Motho wa gagwe: nnete ya go ba Morwa wa Modimo. Thato
ya gagwe ya setho e gogelwa ka gare ga Boithati bja Morwa, yo a
itlogelago ka mo go feletšego go Tate. Ka go realo,
. Jesu o re botša gore ke fela ka go dumelelanya thato ya
gagwe le ya Modimo moo motho a fihlago bogodimo bja gagwe bja nnete,
a ba “ya Modimo”; ke feela ka go tšwa go
yena, ke feela ka go “ee” go Modimo moo kganyogo ya
Adama, ya rena ka moka, e lemogwago, ya go lokologa ka mo go
feletšego. Se ke seo Jesu a se phethagatšago kua
Getsemane: ka go fetišetša thato ya motho go thato ya
Modimo, motho wa nnete o a belegwa, gomme re a lopollwa (Batheeletši
ba Kakaretšo ba February 1, 2012).
Thato
ya Modimo ka Liturgy ya Kereke e Halalelang
Re ka
bala thapelong ya vespers ka Mokibelo wa beke ya mathomo ya Advent,
(beke ya I ya psalter), ka December 7, 2019, letšatši
leo ka lona re ketekago Mokgethwa Ambrose, mopišopo le ngaka
ya Kereke:
“Morena
Ramatlaohle le mogau, o se ke wa dumelela go tshwenyega ka mediro ya
rena ya bjale go šitiša leeto la rena la go ya go
gahlanetša Morwa wa gago; eupša tsoša ka go
rena bohlale bjoo bja pelo bjo bo re lokišetšago go e
amogela le go re dira gore re tsene bophelong bja yona ka
noši ” .
Boineelo
go Thato ya Modimo ya Luisa
“O
Thato ye e rategago le ya Kgethwa, ke nna yo pele ga bogolo bja
Seetša sa gago. A Botho bja gago bjo bo sa felego bo
mpulele mejako gomme bo ntira gore ke tsene ka go Wena gore ke phele
bophelo bja ka gona. O Thato ye e rategago, ke khunama pele ga
Seetša sa gago, nna, wa mafelelo go dibopiwa ka moka, gore O
mpee ka bowena sehlopheng se sennyane sa barwedi le barwa ba Fiat ya
gago ye e phagamego.
O
Thato ya Kgethwa, o khuname go se be le selo ga ka, ke kgopela Mabone
a Gago gomme ke go kgopela gore o nnye ka go Wena le go tloša
go nna se sengwe le se sengwe seo e sego sa Gago. O tla ba
bophelo bja ka, bogare bja bohlale bja ka, lethabo la pelo ya ka le
semelo sa ka ka moka.
Ga
ke sa nyaka gore thato ya motho e phele pelong ya ka. Ke tla e
gana kgole le nna gomme ka go realo ka aga ka go nna Paradeise ye
mpsha ya khutšo, lethabo le lerato. Moo, ke tla dula ke
thabile. Ke tla ba le maatla a tee le bokgethwa bjo bo tlago
kgethagatša dilo ka moka gomme bja di tliša go Wena.
Khumama
pele ga Gago, O Thato ya Kgethwa, ke kgopela thušo ya Boraro
bo Bokgethwa kudu gore ke kgone go phela ka gare ga cloister ya gago
ya Lerato le gore tatelano ya mathomo ya Tlholo e tsošološwe
ka go nna, bjalo ka mathomong, O Mma wa Legodimong, Kgošigadi
ya Mmušo wa Fiat ya Kgethwa, tšea seatla sa ka gomme o
ntsebiše Seetšeng sa Thato ya Kgethwa. Mma wa ka
yo boleta kudu, o tla ba mohlahli wa ka gomme o tla nthuta ka fao nka
phelago ka go Will ye, le ka fao nka dulago gona go ya go ile.
Mma
wa Legodimo, ke ikgafa ka botlalo go Pelo ya gago ye e se nago
Bosodi, O tla nthuta thuto ya Thato ya Kgethwa gomme ke tla theeletša
dithuto tša gago ka kelohloko kudu. O tla nkhupetša
ka kobo ya gago gore noga ya dihele e se ke ya ba le sebete sa go
tsena Edene ye e kgethwa go ntlwaetša le go nkiša
morago ka gare ga labyrinth ya thato ya motho.
Jesu,
Pelo ya Thato ye Kgethwa kudu le ya Kgethwa, O tla mpha Mollo wa gago
gore o ntšhume, o nje, o nphepa, le gore Bophelo bo tiišetšwe
go nna ka Thatong ya Kgethwa. Mokgethwa Josefa, o tla ba
mošireletši wa ka, mohlokomedi wa pelo ya ka, gomme o
tla boloka diatleng tša gago dinotlelo tša thato ya
ka. O tla diša pelo ya ka ka lehufa gomme wa se tsoge o
mphile yona gape gore ke se tsoge ke tlogetše Thato ya
Kgethwa. Morongwa wa ka wa Mohlokomedi o npoloke, o ntšhireletše
le go nthuša go se sengwe le se sengwe gore Edene ya ka e
kgone go thunya le go goketša banna ka moka Mmušong wa
Thato ya Kgethwa. Amene. fiat”.
LEETO
LA TŠHOMIŠO
Ka
Thatong ye Kgethwa ya Kgethwa, ke tsena go wena Morena Jesu gomme ke
iphetoša go wena Morena Jesu. Nakong ya kopanyo ye, ke
tsena bophelong bja monna yo mongwe le yo mongwe, go tloga go Adama
go fihla go wa mafelelo, gomme ke kgokaganya thapelo ya ka le yo
mongwe le yo mongwe wa bona. Gape ke kgokaganya thapelo ya ka le
tše ka moka tše di latelago:
1. Go
letšatši le go dilo ka moka tša legodimo
legohleng.
2.
Photon ye nngwe le ye nngwe ya maatla le seetša go tšwa
go matšatši ka moka legohleng ao a bilego gona, a lego
gona goba a tlago go ba gona.
3. Go
sebjalo se sengwe le se sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona
goba seo se tlago go ba gona.
4. Go
letšoba le lengwe le le lengwe leo le bilego gona, le lego
gona goba le tla bago gona.
5. Go
legare le lengwe le le lengwe la bjang le letlakala le lengwe le le
lengwe leo le bilego gona, le lego gona goba le tla bago gona.
6.
Lerothi le lengwe le le lengwe la meetse leo le bilego gona, le lego
gona goba le tlago go ba gona.
7. Go
molekule wo mongwe le wo mongwe wa moya wo o bilego gona, wo o lego
gona goba wo o tlago go ba gona.
8. Go
phoofolo ye nngwe le ye nngwe, nonyana, hlapi le khunkhwane yeo e
bilego gona, yeo e lego gona goba yeo e tlago go ba gona.
9. Ka
motšhene o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se
sengwe seo se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba
gona.
10.
Go modumo wo o dirilwego ke sebopiwa se sengwe le se sengwe seo se
bilego gona, se lego gona goba se tla bago gona.
11.
Go molekule wo mongwe le wo mongwe wa Tlholo wo o bilego gona, o lego
gona goba o tlago go ba gona.
12.
Ka mohemo o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo
se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.
13.
Ka go betha ga pelo ye nngwe le ye nngwe ya sebopiwa se sengwe le se
sengwe seo se bilego gona, se lego gona goba se tla bago gona.
14.
Go modiro o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo
se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.
15.
Kgopolo ye nngwe le ye nngwe ya sebopiwa se sengwe le se sengwe seo
se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.
16.
Mogatong o mongwe le o mongwe wa sebopiwa se sengwe le se sengwe seo
se bilego gona, seo se lego gona goba seo se tlago go ba gona.
17.
Thapelo ye nngwe le ye nngwe yeo e boletšwego, e bolelwago
goba e tla bolelwa.
18.
Ditokišo tšeo di amanago le selo le ge e le sefe seo se
boletšwego ka mo godimo.
19.
Go Fiat ya Modimo go bohle bao go boletšwego ka bona ka mo
godimo.
20.
Go fiat ya Luisa go se sengwe le se sengwe seo se boletšwego
ka mo godimo.
Go ya
pele, wena Tate:
21.
Ke kgomaretša an Ke a go rata ka Thato ya gago go
se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
22.
Ke akaretša thapelo ya go itshola ka selo se sengwe le se
sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
23.
Ke tlametsa thapelo ya boeletsi ya go sokologa ga badiradibe go selo
se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
24.
Go selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo,
ke tlaleletša ka kganyogo ya gore tšohle tšeo di
hlaelelago letagong la Modimo ka baka la motho di tla bonagatšwa.
25.
Ke neela go betha ga pelo le mehemo ya ka ka moka lehono bakeng sa
phološo ya meoya.
26.
Ke kgokaganya thapelo ya ka le protone ye nngwe le ye nngwe, nyutrone
le elektrone Tlholong.
27.
Ke kgokaganya thapelo ya ka le phefo yeo e fokago le go phatlalatša
bofsa bja Modimo.
LEETO
LA TOPOLO
Ka
Thatong ye Kgethwa ya Kgethwa, ke tsena ka go wena, Morena Jesu,
gomme ke iphetoša go wena, Morena Jesu. Nakong ya kopanyo
ye, ke tsena bophelong bja monna yo mongwe le yo mongwe, go tloga go
Adama go fihla go wa mafelelo, gomme ke kgokaganya thapelo ya ka le
yo mongwe le yo mongwe wa bona. Gape ke kgokaganya thapelo ya ka
le tše ka moka tše di latelago:
1. Go
mehemo ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo
lefaseng.
2. Go
fegelwa ga Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo
lefaseng.
3. Ka
dikgatong tsa Morena wa Rona, Mofumahadi wa Rona le Mohalaledi Josefa
mo lefatsheng.
4.
Mahlong a Morena wa Rona, Mofumahadi wa Rona le Mohalaledi Josefa mo
lefatsheng.
5. Go
betha ga pelo ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa
Josefa mo lefaseng.
6. Go
megokgo ya lethabo la Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa
Josefa mo lefaseng.
7. Go
megokgo ye e babago ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le
Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
8. Go
dithapelo tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa
Josefa mo lefaseng.
9. Go
dikgopolo tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa
Josefa mo lefaseng.
10.
Go ditlaišego tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le
Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
11.
Go molekule o mongwe le o mongwe wa nama ya Morena wa Rena,
Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
12.
Lentšu le lengwe le le lengwe la Morena wa Rena, Mohumagadi wa
Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
13.
Ka hlologelo ye nngwe le ye nngwe ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa
Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
14.
Go karolwana ye nngwe le ye nngwe ya dijo yeo e jewago ke Morena wa
Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
15.
Go ditlaišego ka moka tša Morena wa Rena, Mohumagadi wa
Rena mola Morena wa rena a be a le ka popelong ya Mmagwe.
16.
Tiro ye nngwe le ye nngwe ya Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le
Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
17.
Go diphapantšho ka moka tšeo di dirilwego ke Morena wa
Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa nakong ya bophelo bja
bona bja lefaseng.
18.
Tirong ye nngwe le ye nngwe ya Modimo yeo e dirilwego ke Morena wa
Rena le Mohumagadi wa Rena nakong ya bophelo bja bona bja lefaseng.
19.
Ka tiro ye nngwe le ye nngwe ya mma yeo e dirwago ke Mohumagadi wa
Rena nakong ya bophelo bja gagwe bja lefaseng.
20.
Go molekule ye nngwe le ye nngwe ya madi le nama yeo e tšholotšwego
ke Morena wa Rena Jesu Kriste nakong ya Tlhokofatšo ya gagwe.
21.
Go dienywa tša Tsogo, Tlhatlogo le Pentekoste go Bakriste.
22.
Go kgalalelo yeo e kgomareditšwego bophelong bja setšhaba
bja Morena wa Rena.
23.
Go ditlaišego ka moka tše di utilwego tša
Tlhokomelo ya Morena wa Rena.
24.
Go ditiro ka moka tša ka gare tša bophelo bjo bo
utilwego bja Morena wa Rena.
25.
Go dikgokagano ka moka tšeo di dirilwego magareng ga Jesu le
batho.
26.
Go dikarabelo tša maikutlo go Phišegelo yeo e
itemogetšwego ke dibopiwa go tloga go Adama go fihla go motho
wa mafelelo.
27.
Go dikarabelo tša maikutlo go Passion yeo e itemogelwago ke
dibopiwa tša legodimo.
28.
Go diputseletšo tša ditiro tše mpe tša
manaba a Morena wa Rena mo lefaseng.
29.
Modumo o mongwe le o mongwe wa lentšu wo o ntšhwago ke
Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa mo lefaseng.
30.
Go diputseletšo tša dinako tše di fetilego, tša
bjale le tša ka moso bakeng sa go kwerwa mo go bakilwego ke
Morena wa Rena Jesu Kriste.
31.
Go Fiat ya Maria yeo e tswalanywago le tšohle tšeo di
boletšwego ka mo godimo.
32.
Ka Fiat ya Luisa yeo e amanago le tše ka moka tše di
lego ka mo godimo.
33.
Go dienywa tša dithapelo tša Morena wa rena nakong ya
mašego a gagwe a lefaseng.
34.
Go dithapelo tša dibopiwa ka moka tšeo di phelago ka
Thatong ya Kgethwa tšeo di bilego, di lego gona goba di tlago
go ba gona.
35.
Go ditiro ka moka tša batho tšeo di fetotšwego
go ba ditiro tša Modimo ka Thatong ya Kgethwa.
36.
Lehung le lengwe le le lengwe la sephiri leo Morena wa Rena a
itemogetšego lona nakong ya bophelo bja gagwe bjo bo utilwego.
37.
Lerothi le lengwe le le lengwe la madi ao a tšholotšwego
ke Morena wa rena ge a bolotše.
38.
Megokgo ye nngwe le ye nngwe yeo e tšholotšwego ke
Morena wa Rena, Mohumagadi wa Rena le Mokgethwa Josefa nakong ya go
bolotšwa.
39.
Go maphelo ka moka a Modimo ao a bopilwego ke ditiro tša
Mohumagadi wa Rena nakong ya bophelo bja gagwe bja lefaseng.
40.
Go maphelo ka moka a Modimo ao a bopilwego ke ditiro tša bana
ba Thato ya Kgethwa bao ba bilego, ba lego gona goba ba tlago go ba.
Morena
Jesu:
41.
Ke re an Ke go rata ka Thato ya gago ka selo se
sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
42.
Ke hlomesetsa thapelo ya go itshola go selo se sengwe le se sengwe
seo se boletšwego ka mo godimo.
43.
Ke go leboga ka Fiat ya gago yeo e boletšwego bakeng sa banna.
44.
Ke go fa tefo ya go ganwa ga Thato ya gago ke banna bao ba dirago ka
thato ya bona.
45.
Ke bolela moya ka go betha mo gongwe le mo gongwe ga pelo ya ka le
mohemo o mongwe le o mongwe wa ka lehono.
46.
A thapelo ye e lebalele dibe ka moka tšeo di go
dirilwego.
47.
Tlhompho le letago go Thato ya Kgethwa bakeng sa selo se sengwe le se
sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
"
Ao ! go enywa ga ditiro tše ka moka! Gaešita
le sebopiwa seo se di dirago ga se kgone go e hlahloba”
(Mong
wa rena Jesu go Luisa, April 25, 1922)
LEETO
LA KGALETŠO
Ka
Thatong ye Kgethwa ya Kgethwa, ke tsena ka go wena, Morena Jesu,
gomme ke iphetoša go wena, Morena Jesu. Nakong ya kopanyo
ye, ke tsena bophelong bja monna yo mongwe le yo mongwe, go tloga go
Adama go fihla go wa mafelelo, gomme ke kgokaganya thapelo ya ka le
yo mongwe le yo mongwe wa bona. Gape ke kgokaganya thapelo ya ka
le tše ka moka tše di latelago:
1.
Sakramente sa Kolobetšo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le
yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e be e hlokometšwe,
e bolokwa goba e tla bolokwa.
2.
Sakramente sa Netefatšo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le
yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e be e hlokometšwe,
e bolokwa goba e tla bolokwa.
3.
Sakramente sa Lenyalo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo
e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e bolokwa goba
e tla bolokwa.
4.
Sakramente sa Selalelo le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona
yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwe, e bolokwa
goba e tla bolokwa.
5.
Sakramente sa Ditaelo tše Kgethwa le mekgwa ye mekgethwa ye e
amanago le yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e
bolokilwego, e bolokwa goba e tla bolokwa.
6.
Sakramente sa Poelano le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le yona yeo
e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e bolokwa goba
e tla bolokwa.
7.
Sakramente ya balwetši le mekgwa ye mekgethwa ye e amanago le
yona yeo e bego e swanetše go hlokomelwa, e bolokilwego, e
bolokwa goba e tla bolokwa.
8.
Ditsenogare tša nakong ye e fetilego, tša bjale goba
tša ka moso tša Moya o Mokgethwa.
9.
Lentšu le lengwe le le lengwe la mmisa wo mongwe le wo mongwe
wo o bego o swanetše go bolelwa, o be o le gona, o gona bjale
goba o tla ba gona.
10.
Ka Fiat ya Maria e kgokagantšwego le tšohle tšeo
di boletšwego ka mo godimo.
11.
Ka Luisa o Fiat e kgokagantšwego le se sengwe le se sengwe seo
se boletšwego ka mo godimo.
Morena
Jesu:
12.
Ke tswalanya an Ke a go rata le Thato ya gago bakeng
sa selo se sengwe le se sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
13.
Ke tswalanya thapelo ya go itshola le selo se sengwe le se sengwe seo
se boletšwego ka mo godimo.
14.
Tlhompho le letago go Thato ya Kgethwa bakeng sa selo se sengwe le se
sengwe seo se boletšwego ka mo godimo.
15.
Ke dira thapelo ya tefo le go itshola bakeng sa go ntšha mpa
mo gongwe le mo gongwe mo go dirilwego, mo go dirilwego goba mo go
tlago go dirwa.
16.
Ke kgopela meoya ka go betha mo gongwe le mo gongwe ga pelo ya ka le
mohemo o mongwe le o mongwe wa ka lehono.
Ke
lokiša bakeng sa:
17.
Dikgobošo tšeo di amanago le Sakramente sa Kolobetšo
tšeo di dirilwego, di dirwago goba di tla dirwago.
18.
Dikgobošo tše di amanago le Sakramente sa Tiisetšo
tšeo di dirilwego, di dirwago bjale goba di tla dirwa.
19.
Tlhekefetšo yeo e amanago le Sakramente ya Lenyalo yeo e
dirilwego, e dirwa bjale goba e tla dirwa.
20.
Dikgobošo tšeo di amanago le Sakramente sa Selalelo
tšeo di dirilwego, di dirwa bjale goba di tla dirwa.
21.
Tšhomišompe yeo e amanago le Sakramente ya Ditaelo tše
Kgethwa tšeo di dirilwego, di dirwa bjale goba di tla dirwa.
22.
Dikgobošo tše di amanago le Sakramente sa Poelano tšeo
di dirilwego, di dirwago goba di tla dirwago.
23.
Dikgobošo tše di amanago le Sakramente sa Balwetši
tšeo di dirilwego, di dirwago bjale goba di tla dirwa.
24.
Ditlolo kgahlanong le ditaelo tše lesome tša Modimo
tšeo di dirilwego, di dirilwe e le ka kgonthe goba di tla
dirwa.
Dikutollo
tša Morena wa Rena Jesu ka Botho bja gagwe bjo Bokgethwa
Morena
wa rena Jesu o be a se na tumelo goba kholofelo, lerato fela
“Ke
be ke se na tumelo goba kholofelo ka gobane ke be ke
le Modimo; Ke be ke e-na le Lerato feela ” (November
6, 1906, bolumo 7, letlakala 53).
Tlaišego
ye e sa felego ya Motho-Modimo
“Lebelela
ka go nna gore Botho bja ka bo na le difapano tše dimilione
tše kae. Ka go rialo, difapano tšeo di amogetšwego
go tšwa go Thato ya-ka di be di sa balege, tlaišego
ya-ka e be e sa fele, ke ile ka fegelwa ka tlase ga boima bja
tlaišego e sa felego . Tlaišego ye ye
e sa felego e be e na le maatla a magolo mo e
lego gore e ile ya mpha lehu motsotsong o mongwe le o mongwe ka go
mpha sefapano bakeng sa tiro ye nngwe le ye nngwe ya thato ya motho
yeo e bego e le kgahlanong le Thato ya Kgethwa.
Sefapano
seo se tlago ka Thato ya ka ga se sa dirwa ka kota, seo se dirago
gore re kwe boima bja sona le tlaišego ya sona fela, go e na
le moo ke sefapano sa seetša le mollo, seo se fišago,
se jago le go tsenywa ka tsela yeo e sa bopego se tee ka yona yo a e
amogelago” (November 28, 1923, bolumo 16,
matlakala 64 le 65).
Morena
wa rena Jesu go mohlanka wa Modimo Luisa Piccarreta, yoo
mangwalo a gagwe a amogetšego “Non Obstare” (o se
ke wa thibela) go tšwa go Mokadinale Ratzinger (yo ga bjale e
lego Mopapa Benedict XVI), yo ka nako yeo e bego e le Molaodi wa
Phuthego ya Thuto ya Tumelo ka March 28 1994 :
Molemo
o mogolo wo Mmušo wa Divine Fiat o tlago go o tliša. Kamoo
e tlago go ba mošireletši wa bobe ka moka, wa malwetši
ka moka.
Ditopo
di ka se sa ba ka fase ga go bola, eupša di tla dula di
hlamilwe ka lebitleng la tšona.
Go
no swana le ge Kgarebe, yo a sa dirego mohlolo, a dirile mohlolo wo
mogolo wa go fa Modimo go dibopiwa, yena yo a swanetšego go
tsebiša Mmušo o tla dira mohlolo wo mogolo wa go fa
Thato ya Kgethwa.
(Mphalane
22, 1926)
Ke
ile ka nagana ka Thato e kgethwa le ya Modimo, gomme ka ipotša
gore: “Eupša mohola o mogolo wa Mmušo wo wa Fiat
e Phagamego e tla ba eng? Gomme Jesu, a šitiša
kgopolo ya ka, a sepela ka pela ka gare ga ka gomme a re go nna:
Morwedi
wa ka, botse bjo bogolo e tla ba eng? ! Mohola o mogolo e
tla ba eng? ! Mmušo wa Fiat ya ka o tla ba le
dithoto ka moka, mehlolo ka moka, di- prodigies ka moka tše di
kgahlišago kudu; go feta moo, o tla ba feta ka moka
mmogo. Gomme ge mohlolo o bolela go bušetša
pono go motho wa sefofu, go otlolola segole, go fodiša motho
yo a babjago, go tsoša motho yo a hwilego, bjalobjalo, Mmušo
wa Thato ya ka o tla ba le dijo tša go boloka, gomme go
dibopiwa ka moka tšeo di tsenago go wona, wona e ka se be le
kotsi ya go foufala, go golofala goba go babja . Lehu
le ka se sa ba le maatla godimo ga moya; gomme ge e ba a sa
dutše a e-na le yona mmeleng wa gagwe, e ka se sa ba lehu,
eupša e tla ba temana . Ka ntle le phepo ya sebe
le thato ya motho ye e nyenyefaditšwego yeo e tšweleditšego
kgobogo, gomme, ka phepo ya go boloka ya Thato ya ka, .mebele e ka
se sa hlwa e bola gomme ya senyega ka mo go šiišago
kudu moo e ka hlaselago poifo gaešita le go ba matla
kudu, go etša ge go le bjalo gona bjale; eupša
ba tla dula ba iketlile lebitleng la bona ba letetše letšatši
la tsogo ya bohle . Na o nagana gore ke
mohlolo o mogolo go fa difofu pono, go otlolola digole, go fodiša
balwetši, goba go ba le mokgwa wa go boloka gore leihlo le se
ke la lahlegelwa ke pono? , gore re kgone go sepela ka mehla re
otlologile, ka mehla o be o phetše gabotse mmeleng? Ke
dumela gore mohlolo wa pabalelo o mogolo go feta mohlolo wo o
diregago ka morago ga madimabe.
Ye
ke phapano ye kgolo magareng ga Mmušo wa Topollo le Mmušo
wa Fiat ye e Phagamego: go ya pele, mohlolo e be e le wa dibopiwa tše
di diilago tšeo go tšona, bjalo ka lehono, madimabe a
mangwe goba a mangwe a diregago; gomme ke ka fao ke filego
mohlala, ka ntle, go šomiša mehuta ye e fapanego ya
dipheko tšeo e bego e le seka sa dipheko tšeo ke di
filego meoya, yeo e tlago boela gabonolo go bofokodi bja yona. Ya
bobedi e tla ba mohlolo wa pabalelo, ka gobane Thato ya ka e na le
maatla a mohlolo, gomme bao ba itumelelago go bušwa ke yona ba
ka se sa ba ka fase ga bobe. Ka fao, go ka se nyakege mehlolo ka
gobane ka moka di tla dula di bolokilwe di phetše gabotse, di
le botse e bile di le tše kgethwa – di swanelwa ke botse
bjoo bjo bo tšwilego diatleng tša rena tša
tlholo go hloleng sebopiwa.
Mmušo
wa Fiat ya Modimo o tla dira mohlolo o mogolo wa go raka bobe ka
moka, masetla-pelo ka moka, poifo ka moka, ka gobane o ka se dire
mohlolo go ya ka nako le maemo, eupša o tla boloka bana ba
Mmušo wa wona ka go yena ka tiro ye e tšwelago pele ya
mohlolo, le go ba boloka bobe ka moka ka go ba dira bana ba Mmušo
wa gagwe. Se, ka meoyeng; eupša gape go tla ba le
diphetogo tše dintši mebeleng, ka gobane ka mehla ke
sebe seo e lego dijo tša bobe ka moka. Sebe se tlošitšwe,
go ka se sa ba le dijo tša bobe; go feta fao, ka ge Thato
ya ka le sebe di sa kgone go phela mmogo, tlhago ya motho le yona e
tla ba le ditlamorago tša yona tše di holago.
Morwedi
wa ka, ka go swanelwa ke go lokišetša mohlolo wo mogolo
wa Mmušo wa Fiat ye e Phagamego, ke dira ka wena, morwedi wa
leitšibulo wa Thato ya ka, seo ke se dirilego le Kgošigadi
ye e Bušago, Mma wa ka, ge ke be ke swanetše go
lokišetša Mmušo wa Topollo . Ka mo
gogela kgauswi le nna. Ke ile ka mo boloka a swaregile kudu ka
gare ga gagwe moo ke bego nka bopa le yena mohlolo wa topollo wo go
bego go na le tlhokego ye kgolo gakaakaa ya wona. Go be go na le
dilo tše ntši kudu tšeo re bego re swanetše
go di dira, go di dira gape, le go di phetha mmogo, mo e lego gore ke
ile ka swanelwa ke go uta ka ponagalo ya gagwe ya ka ntle se sengwe
le se sengwe seo se bego se ka bitšwa mohlolo, ntle le bokwala
bja gagwe bjo bo phethagetšego. Go se, ke mo dirile gore
a lokologe kudu e le gore ke mo dumelele go tshela lewatle le le sa
felego la Fiat ye e sa felego, le gore a kgone go ba le phihlelelo go
Bogoši bja Modimo go hwetša Mmušo wa Topollo.
Ke
eng seo se bego se tla ba se segolo: gore Kgošigadi ya
legodimo e be e bušeditše pono go difofu, polelo go
dimumu, bjalobjalo, goba na ke mohlolo wa go theoša Lentšu
le le sa felego lefaseng? Ya pele e be e tla ba
mehlolo ya kotsi, ya nakwana le ya motho ka o tee ka o tee; ya
bobedi ke mohlolo wa go ya go ile – o gona go mang le mang yo a
o nyakago. Ka gona, ya pele e be e ka se be selo ge e bapišwa
le ya mafelelo. E be e le letšatši la nnete, yo, a
širafatšago dilo ka moka, a fifala lona Lentšu
la Tate ka go yena, dithoto ka moka, ditlamorago ka moka le mehlolo
yeo Topollo e e tšweleditšego, a dirilego gore seetša
se mela go tšwa go yena. Eupša, go swana le
letšatši, e ile ya tšweletša dithoto le
mehlolo ka ntle le go itumelela go bonwa goba go hlaolwa e le sebaki
sa pele sa selo se sengwe le se sengwe. Ge e le gabotse, tše
botse ka moka tšeo ke di dirilego mo lefaseng, ke di dirile ka
gobane Mohumagadi wa legodimo o fihlile ntlheng ya go ba le mmušo
wa gagwe Bomodimo; gomme ka mmušo wa gagwe, o ile a
nkgoga go tšwa legodimong gore a mphe dibopiwa.
Ke
go boloka le nna, ke go dira gore o tshele lewatle la gagwe le le sa
felego go go fa phihlelelo go Tate wa legodimo gore o kgone go mo
rapela, wa mo fenya, wa ba le mmušo wa gagwe godimo ga gagwe
go hwetša Fiat ya Mmušo wa ka. Gomme e le gore ke
tlatše le go ja ka go wena maatla ka moka a mohlolo ao a
nyakegago go bopa Mmušo wo mokgethwa bjalo, ke go boloka o
swaregile ka mehla ka gare ga gago ka mošomo wa Mmušo
wa ka; Ke go romela ka mehla go dira dipotologo e le gore o dire
gape, go phetha tšohle tšeo di nyakegago, le gore bohle
ba swanetše go dira go bopa mohlolo o mogolo wa Mmušo
wa ka. Ka ntle, ga ke dumelele selo sa mohlolo se
tšwelela go wena, ntle le seetša sa Thato ya ka.Ba
bangwe ba ka re, ‘Seo se ka ba bjang? Jesu yo a
šegofaditšwego o bonagatša dimakatšo tše
dintši kudu go sebopiwa se mabapi le Mmušo wa gagwe wa
Fiat ya Modimo, gomme dithoto tšeo a tlago go di tliša
di tla feta Tlholo le Topollo, go kaone le go feta, e tla ba
mphapahlogo wa bobedi; eupša go sa šetšwe
botse bjo bogolo bjalo, ga go selo sa mohlolo seo se ka bonwago go
yena, ka ntle, go tiišetša botse bjo bogolo bja Mmušo
wo wa Fiat ye e sa felego, mola bakgethwa ba bangwe, ntle le prodigy
ya botse bjo bjo bogolo, ba dirile mehlolo ka kgato e nngwe le e
nngwe.' Eupša ge ba tšea Mma wa ka yo a rategago,
yo mokgethwa go feta dibopiwa ka moka, le botse bjo bogolo bjo a bego
a na le bjona ka gare ga gagwe go tliša dibopiwa, ga go yo a
ka bapetšwago le yena yo a dirilego mohlolo wo mogolo wa go
ima ka go yena Lentšu la bomodimo, le go makala ga go neela
Modimo go sebopiwa se sengwe le se sengwe.
Gomme
pele ga prodigy ye kgolo ye, yeo e sego ya ka ya bonwa goba ya kwewa
pele, ya go kgona go fa Lentšu la go ya go ile go dibopiwa,
mehlolo ye mengwe ka moka yeo e kopantšwego e swana le dikgabo
tše nnyane pele ga letšatši. Yo a kgonago
go dira tše ntši, a ka dira tše nnyane. Ka
tsela ye e swanago, ge ke lebane le mohlolo wa Mmušo wa Thato
ya ka wo o tsošološitšwego ka dibopiwa, mehlolo
ye mengwe ka moka e tla ba dikgabo tše nnyane pele ga Letšatši
le legolo la Thato ya ka. Lentšu le lengwe le le lengwe,
therešo le ponagatšo ka Mmušo wo ke mohlolo wo o
ntšhitšwego go tšwa go Thato ya ka bjalo ka
mošireletši wa bobe ka moka; go swana le go
kgomaretša dibopiwa go botse bjo bo sa felego, go letago le
legolo kudu le botse bjo bofsa – bja Modimo ka
botlalo.
Therešo
e nngwe le e nngwe mabapi le Fiat ya-ka e sa Felego e na le matla a
mantši le bokwala bjo bo makatšago go feta ge nkabe
monna yo a hwilego a ka tsošwa, molephera a fodišwa,
sefofu se ile sa bona pono ya sona goba semumu se ka bolela. Ge
e le gabotse, mantšu a-ka mabapi le bokgethwa le matla a Fiat
ya-ka a tla bušetša meoya setlogong sa yona; ba
tla ba fodiša lephera la thato ya motho. Ba tla ba
fa pono go bona dithoto tša Mmušo wa Thato ya ka, ka
gobane go fihla ga bjale ba be ba foufetše . Ba
tla fa lentšu go dibopiwa tše ntši tša
dimumu tšeo, ge di be di ka bolela dilo tše dingwe tše
ntši, di bego di swana le ba bantši bao ba sa kgonego
go bolela fela ka lebaka la Thato ya ka; gomme ba tla šomiša
mohlolo wo mogolo wa go kgona go fa sebopiwa se sengwe le se sengwe
Thato ya Kgethwa yeo e nago le dithoto ka moka. Ke
eng seo Thato ya ka e ka se ba fego ge e na le bana ka moka ba Mmušo
wa yona? Ke ka lebaka leo ke nyakago gore le tšwele pele
go šomela Mmušo wa ka – gomme go na le go gontši
mo go swanetšego go dirwa go itokišeletša
mohlolo wo mogolo wa gore Mmušo wo wa Fiat o tla tsebja le go
ba le wona. Ka fao, e ba šedi ge
o tshela lewatle le le sa felego la Thato ya ka, gore thulaganyo yeo
e hlongwe magareng ga Mmopi le sebopiwa; ka go realo, ka wena,
ke tla kgona go dira mohlolo wo mogolo wa go boela ga motho go nna –
mathomong a gagwe.' Ke moka ke
ile ka nagana ka seo se ngwadilwego ka mo godimo, kudu-kudu gore
lentšu le lengwe le le lengwe le ponagatšo ka Thatong e
Phagamego ke mohlolo. Gomme Jesu, go nkgonthišetša
ka seo a se boletšego, a oketša ka
gore:
Ngwanaka,
o nagana gore ke mohlolo ofe wo mogolo ge ke etla lefaseng: lentšu
la ka, Ebangedi yeo ke e tsebišitšego, goba taba ya
gore ke file bahu bophelo, pono go difofu, go kwa go difoa,
bj.bj. ? Ah! morwedi wa ka, lentšu la
ka, ebangedi ya ka, e be e le mohlolo wo mogolo; kudu ka ge
mehlolo ka boyona e tšwa lentšung la ka. Motheo,
selo sa mehlolo ka moka se tšwa lentšung la ka la
tlholo. Disakramente, Tlholo ka boyona, mehlolo ya go ya go ile,
e be e na le bophelo bja lentšu la ka; gomme Kereke ya ka
ka boyona e na le lentšu la ka, Ebangedi ya ka, bjalo ka mmušo
wa yona le bjalo ka motheo wa yona.
Ka
fao lentšu la ka, ebangedi ya ka, e be e le mohlolo wo mogolo
go feta mehlolo ka boyona yeo e bego e na le bophelo fela ka lebaka
la lentšu la ka la mohlolo. Ka gona, kgonthišega
gore lentšu la Jesu wa gago ke mohlolo o mogolo kudu. Lentšu
la ka le swana le phefo ye maatla yeo e kitimago, e otla go kwa, e
tsena dipelong, e ruthetša, e hlwekiša, e bonešago,
e feta go tšwa setšhabeng se sengwe go ya go se
sengwe; e akaretša lefase ka moka gomme e feta
nywaga-kgolo ka moka.
Ke
mang yo a bego a ka bolaya le go boloka le lengwe la mantšu a
ka? Motho. Gomme ge ka dinako tše dingwe go bonagala
eka lentšu la ka le homotše e bile le utilwe, ga le ke
le lahlegelwa ke bophelo bja lona. Ge o sa e letela, e a tšwa
gomme e kwewa gohle. Mengwagakgolo e tla feta yeo ka
yona dilo ka moka – batho le dilo – di tlago metšwa
gomme tša nyamelela, eupša lentšu la ka le ka se
tsoge le fetile ka gobane le na le Bophelo – maatla a mohlolo a
Yena ao le tšwago go yena. Ka
fao, ke tiišetša gore lentšu le lengwe le le
lengwe le ponagatšo yeo o e amogelago ka Fiat ya ka ye e sa
Felego ke mehlolo ye megolo kudu yeo e tlago go hlankela Mmušo
wa Thato ya ka.Gomme ke ka fao ke le hlohleletšago
kudu ebile ke nyaka kudu gore lentšu le lengwe le le lengwe la
ka le bonagale le go ngwalwa - ka gobane ke bona go lona mohlolo wo e
lego wa ka le wo o tlago tliša botse bjo bontši go bana
ba Mmušo wa Fiat e phahameng ka ho fetisisa.
Motsotsong
wa go feta go ya gosafelego, Modimo o dira semaka sa mafelelo sa
Lerato motsotsong wa lehu, ka go fa iri ya Therešo gore moya o
dire bonyenyane motšhene o tee wa go itshola gore o phološwe.
Morena
wa rena Jesu go Luisa Piccarreta March 22, 1938, bolumo 36
“ Botho
bja rena le Lerato la rena ke tše kgolo kudu mo e lego gore Re
šomiša mekgwa ye nngwe le ye nngwe go phološa
sebopiwa sebeng sa sona – go se phološa; gomme ge
Re sa atlege nakong ya bophelo bja gagwe, Re dira Semaka sa
mafelelo sa Lerato ka motsotso wa lehu la gagwe . O
swanetše go tseba gore mo nakong ye, Re fa sebopiwa leswao la
mafelelo la Lerato ka go se fa ka Megau ya Rena , Lerato
le Botho, ka go hlatsela Boleta bja lerato bjo bo kgonago go
nolofatša le go thopa dipelo tše thata kudu. Ge
sebopiwa se ikhwetša magareng ga bophelo le lehu –
magareng ga nako yeo e lego kgauswi le go fela le Bosafelego bjo bo
lego kgauswi le go thoma – e nyakile go ba tirong ya go tlogela
mmele wa gagwe, Jesu wa gago o bonwa ka Botho bjo bo thabišago,
ka Bose bjo bo tlemago le e nolofatša go baba ga bophelo,
kudu-kudu motsotsong wo o feteletšego . Ke moka,
go na le tebelelo ya Ka... Ke mo lebelela ka Lerato le legolo kudu go
ntšha sebopiwa tiro ya go itshola – tiro ya lerato, tiro
ya go kgomarela Thato ya ka.
Motsotsong
wo wa go nyamišwa, a bona – a kgoma ka diatla tša
gagwe ka fao Re mo ratilego ka gona ebile re sa mo rata, sebopiwa se
kwa tlaišego ye kgolo kudu mo e lego gore se sokologa ka go se
Re ratile; o lemoga Thato ya rena bjalo ka molaotheo le
phethagatšo ya bophelo bja gagwe gomme, ka kgotsofalo, o
amogela lehu la gagwe go phethagatša tiro ya Thato ya
rena. Gobane o swanetše go tseba gore ge
sebopiwa se be se sa dire le ge e le tiro e tee ya Thato ya Modimo,
dikgoro tša Legodimo di be di ka se bulege; ba be ba ka
se lemogwe bjalo ka mojalefa wa Naga ya Legodimo gomme Barongwa le
Bakgethwa ba be ba ka se kgone go mo amogela gare ga bona –
gomme yena ka boyena o be a ka se nyake go tsena, a lemoga gore ga se
ya gagwe. Ka ntle le Thato ya rena, ga
go na Bokgethwa goba Phološo. Ke
dibopiwa tše kae tšeo di phološwago ka baka la
pontšho ye ya Lerato la rena, ntle le tše di
kgopamego kudu le tše di thatafaditšwego kudu ; gaešita
le ge go latela tsela e telele ya Pakatori e be e tla ba mo go
swanetšego kudu go bona. Motsotso wa lehu ke tshwaro ya
Rena ya letšatši le letšatši – go
hwetša ga monna yo a timetšego.
Ke
moka A tlaleletša ka gore: Morwedi wa ka, nako ya lehu ke nako
ya go nyamišwa. Motsotsong wo, dilo ka moka di tla ka go
latelana go re: “Laelana, lefase le fedile; bjale go thoma
Bosafelego. Ke ya sebopiwa bjalo ka ge eka se notletšwe
ka phapošing gomme motho yo mongwe a re go sona: “Ka
morago ga mojako wo, go na le phapoši ye nngwe yeo go yona go
nago le Modimo, Legodimo, Pakatori, Dihele; ka kakaretšo,
Bosafelego.’ Eupša sebopiwa ga se kgone go
bona le ge e le efe ya dilo tše. O di kwa di tiišetšwa
ke ba bangwe; gomme bao ba di bolelago go yena le bona ga ba
kgone go di bona, mo e lego gore ba bolela mo e nyakilego go ba ba sa
dumele le gatee kudu; ntle le go fa bohlokwa bjo bogolo go fa
mantšu a bona segalo sa nnete – go swana le selo se
sengwe se se kgonthišitšwego.
Ka
fao ka letšatši le lengwe maboto a a theoga gomme
sebopiwa se kgona go bona ka mahlo a sona seo se se boditšwego
pele. O bona Modimo wa gagwe le Tatagwe yo a mo ratilego
ka Lerato le legolo; o bona dimpho tšeo A mo filego
tšona, ka e tee ka e tee; le ditokelo ka moka tša
lerato tšeo a bego a mo kolota tšona tšeo di
bego di senyegile. O bona gore bophelo bja gagwe e be e le bja
Modimo, e sego bja gagwe. Se sengwe le
se sengwe se feta pele ga gagwe: Bosafelego, Paradeise, Pakatori, le
Dihele – lefase leo le tlogago ; menate yeo e mo
furalelago. Se sengwe le se sengwe se a nyamelela; selo se
nnoši seo se dulago se le gona go yena ka phapošing ye
yeo e nago le maboto ao a phušotšwego: Bosafelego . A
phetogo e kaakang go sebopiwa se se diilago!
Botho
bja ka ke bjo bogolo kudu, ke nyaka go phološa bohle, mo
e lego gore ke dumelela maboto a go wa ge dibopiwa di le magareng ga
bophelo le lehu – ge moya o tloga mmeleng go tsena Bosafeleng –
gore ba kgone go dira bonyane tiro e tee ya go itshola le go rata
Nna, ke lemoga Thato ya-ka e Rategago godimo ga bona . Nka
bolela gore ke ba fa iri ya Therešo e le gore ke ba
phološe . Ao! Ge nkabe bohle ba tseba
diintasteri tša lerato tšeo ke di šomišago
motsotsong wa mafelelo wa bophelo bja bona go ba thibela go tšhaba
diatleng tša Ka go feta tša botate – ba be ba ka
se eme motsotso wo, ba be ba tla Nthata bophelo bja bona ka moka ”.
Ditšhupetšo
le mekgwa yeo e filwego ke Morena wa Rena Jesu go Luisa go gola
bophelong bja semoya goba go hlaola melaba, gore a phele Thatong ya
Kgethwa
ka
boikokobetšo
-
Sefapano se nnoši ke dijo tša boikokobetšo (June
24, 1900, bolumo 3, letlakala 86), .
Moya
wo o boifago goba moya wo o sa tšhabego selo
- Ge
moya o boifa, ke seka sa gore o itshepa kudu. Ka go hwetša
ka go yena mafokodi le masetla-pelo feela, gona, ka tlhago le ka mo
go swanetšego, o a boifa. Ge e ba, ka lehlakoreng le
lengwe, moya o sa boife selo, ke pontšho ya gore o bea
kholofelo ya wona ka moka go Modimo. Masetlapelo a gagwe le
mafokodi a gagwe a lahlegile go Modimo; o ikwa a apere Motho wa
Modimo. Ga e sa šoma moya, eupša ke Modimo
moyeng. A ka boifa eng? Go bota Modimo ka nnete go
tšweletša gape Bophelo bja Modimo moyeng (January 3,
1907, bolumo 7, letlakala 61).
Ka
mathata
- Go
kgongwa ke tlhakatlhakano ye nngwe ke seka sa gore motho o tloga go
Modimo ka tsela ye nngwe, ka gobane go šutha ka go yena gomme
a se be le khutšo ye e phethagetšego ga go kgonege
(June 17, 1900, bolumo 3, letlakala 83),
-
Gore o se tshwenywe, moya o swanetše go ikhwetša o le
gabotse go Modimo, o swanetše go sekamela ka botlalo go yena
bjalo ka ge o lebile ntlheng e tee gomme o swanetše go
lebelela tše dingwe ka moka ka leihlo le le sa kgomegego. Ge
a dira ka tsela ye nngwe, go se sengwe le se sengwe seo a se dirago,
a se bonago goba a se kwago, o beeletšwa ka go tshwenyega go
swana le phišo ya go nanya yeo e mo dirago gore a lapile le go
tshwenyega, a sa kgone go ikwešiša (May 23, 1905,
bolumo 6, letlakala 85) .
-
Mathateng, ke go ithata mo go nyakago go ipontšha go buša
goba ke lenaba leo le nyakago go gobatša (July 22, 1905,
volume 6, page 91), .
- Ge
moya o tshwenywa ntlheng efe goba efe, ke seka sa gore o tletše
ka bowona. Ge a tshwenywa ke selo se sengwe e sego ka se sengwe,
ke seka sa gore o na le se sengwe sa Modimo, eupša gore o na
le lefeela le legolo leo a swanetšego go le tlatša. Ge
e ba go se na selo seo se mo tshwenyago, ke pontšho ya gore o
tletše Modimo ka mo go feletšego (August 9, 1905,
bolumo 6, letlakala 92), .
- Yo
a sa ratego therešo o tshwenywa le go tlaišwa ke yona
(January 16, 1906, volume 6, page 109).
Ka
ntle le ditshaeno tša go itokolla, boikokobetšo le go
kwa, moya o tla gapeletšega go dula ka go tshwenyega, poifo le
kotsi gomme o tla ba le ego ya wona go swana le Modimo
mola o goketšwa ke boikgogomošo le borabele.
-
Ntle le go kwa, go itokolla le boikokobetšo di laolwa ke go se
tsepame. Go tloga moo tlhokego ye e tiilego ya mosaeno wa go kwa
gore e tiišetšwa phasepoto yeo e dumelelago go feta
mmušong wa lethabo la semoya leo pelo e ka thabelago mo ka
fase.
Ka
ntle le ditshaeno tša go itokolla, boikokobetšo le go
kwa, phasepoto e tla ba e se nago mohola gomme moya o tla dula o le
kgole le lefelo la lethabo; e tla gapeletšega go dula e
tshwenyegile, poifong le kotsing. Bakeng sa dihlong tša
gagwe ka noši, o tla ba le ego ya gagwe bjalo ka modimo gomme
o tla ratana le boikgantšho le borabele (April 16, 1900,
bolumo 3, letlakala 63).
nagana
ka wena
- Go
inagana ka wena go swana le go tšwa go Modimo wa boela ka gare
ga gago. Go inaganela le ka mohla ga se bokwala, eupša ka
mehla ke bobe, le ge go ka tšea lehlakore la botse (August 23,
1905, bolumo 6, letlakala 94).
Tshwenyega
ka kgethwa
-
Moya wo o tshwenyegilego godimo ga tšohle ka go ikgethela o
phela ka ditshenyagalelo tša bokgethwa bja wona, maatla a wona
le lerato la wona (November 15, 1918, bolumo 12, letlakala 71).
Lahlegelwa
ka botho go fenya ka bomodimo
-
Morwedi wa ka, yo a lahlegelwago o a fenya le yo a fenyago o a
lahlegelwa (October 16, 1918, bolumo 12, letlakala 68).
Ka
Boipolelo
-
Selo se segolo seo se mpshafatšago monna le go mo dira
Mokatholika wa nnete ke boipolelo (March 14, 1900, volume 3, page
55).
Yo
a bolelago kudu o se na selo sa Modimo
- Ge
motho a bolela kudu, ke seka sa gore ga a na selo ka gare ga gagwe,
mola yo a tletšego Modimo, a hwetša lethabo le le
oketšegilego ka gare ga gagwe, ga a nyake go lahlegelwa ke
lethabo le gomme o bolela feela ka baka la go nyakega . Gomme le
ge a bolela, ga a ke a tloga ka gare ga gagwe gomme o leka, go fihla
moo a amegago, go betla ka go ba bangwe seo a se kwago ka go yena ka
noši. Ka lehlakoreng le lengwe, yo a bolelago kudu ga a
se na Modimo fela eupša, ka mantšu a gagwe a mantši,
o leka go tšholla ba bangwe Modimo (May 8, 1909, bolumo 9,
letlakala 7).
Ke
ka fao re ka lemogago gore re phela ka botlalo ka Thatong ya
Kgethwa go tšwa go dintlha tšeo di filwego ke
Morena wa Rena Jesu go Luisa
Ge e
le gabotse, ga go nyakege selo se sengwe gape moyeng seo e lego sa
thulaganyo ya motho, ke gore se sengwe le se sengwe seo motho a se
tsebago go tloga matswalo a gagwe ka gare. Re swanetše go
hwela se sengwe le se sengwe ka gare ga rena. Bakeng
sa seo, re swanetše go fa fela Ee ya rena go Lerato gomme ke
Modimo yo a dirago tše dingwe, ka go kgopela go ananya thato
ya rena ya setho ka Thato ya Kgethwa.
Mona
go hlalošitšwe ka botlalo ke Morena wa rena Jesu Kriste
ka boyena dimelo tše di itšego tšeo di amanago
le bophelo ka Thatong ya Kgethwa, ka go bolelwa ga letšatšikgwedi
la molaetša le tšhupetšo mošomong wa Puku
ya Legodimo :
-
kopano ya thato ya sebopiwa le ya Mmopi, go phatlalatšwa ka
Thatong ye e sa felego (December 26, 1919, bolumo 12, letlakala 134),
ka go realo ga go na kgonagalo ya kgetho yeo e kgonegago, kudukudu go
se kgethe selo se sengwe se sebe, go itlama sebe ka gare, ka ge go se
sa na thato ya motho, ga go sa na bobe moyeng, .
- go
se be gona ga kganyogo ka moka le lerato (May 20, 1918, bolumo 12,
letlakala 53), .
-
tsohle di swanetše go homola moyeng: tlhompho ya ba bangwe,
letago, menate, tlhompho, bogolo, go ithaopa, dibopiwa,
bj.bj. (January 2, 1919, bolumo 12, letlakala 76),
-
tlaišego ya go amogwa go ba gona ga Jesu - gore meoya e fiwe
seetša le bophelo bja Modimo - (January 4, 1919, bolumo 12,
letlakala 77), ke "lehu le le se nago kwelobohloko" leo le
"bolayago" Luisa, yo a rego gore "ditlaišego
tše dingwe ka moka ke go myemyela le go atlana ga Jesu"
ge go bapetšwa (May 24, 1919, bolumo 12, letlakala 121),
Jesu
o tlaleletša, ge a hlaloša lebaka la go hlokega mo:
"nako le nako ge o nkhwetša, o kwa lehu gomme ka go realo
o lokiša mahu ao meoya e mphago yona ka dibe tša yona"
(June 16, 1919, bolumo 12 , matlakala 123 le 124) . Legodimo le
bonala le tswaletšwe Luisa gomme ga go na kgokagano le lefase
ka go yena (November 3, 1919, bolumo 12, letlakala 130),
- go
se be gona ga poifo, pelaelo le poifo, kudukudu ga Dihele ka mohola o
mogolo wa tšhireletšo (October 15, 1919, bolumo 12,
letlakala 130),
- go
lahlegelwa ke maikutlo a gagwe ka noši (January 19, 1912,
bolumo 10, letlakala 57), .
- go
bala ditatso tša dilo tše di bonagalago le tša
moya (December 6, 1904, bolumo 6, letlakala 73),
- go
amogwa mekgwa ka moka ya batho, moo boemong bjo, motho a ka se
kgonego go ngongorega, goba go itšhireletša, goba go
itokolla go seo e lego madimabe go yena (June 24, 1900, bolumo 3,
letlakala 85),
- o
hwile bophelong bja gagwe, ga a sa na kganyogo, ga a na lerato, ga a
na lerato, se sengwe le se sengwe ka gare se bjalo ka ge eka se
hwile, gomme pontšho ye e kgonthišeditšwego ya
gore dithuto tša Jesu di tswetše dienywa moyeng ke gore
motho ga a sa ikwa selo ka boyena, a tseba gore bophelo ka Thatong ya
Modimo bo bopilwe ka go itswalela go Jesu (September 13, 1919, bolumo
12, letlakala 128), .
Dika
le ditlamorago tša go phela ka Thatong ya Kgethwa
- Go
phela ka Thatong ya Kgethwa ke kopano ye e sa felego, yeo e lego ye
kgolo go feta go amogela kopano ya sakramente (March 23, 1910, bolumo
9, letlakala 32),
-
Bokgethwa bja nnete bo bopilwe ka go phela ka Thatong ya Kgethwa, re
tseba gore bokgethwa bjo bo na le medu ye e tseneletšego kudu
mo e lego gore ga go na kotsi ya gore bo thekesele. Moya wo o
nago le bokgethwa bjo o tiile, ga o ka fase ga go se fetoge le
diphošo tša boithaopo. O ela hloko mešomo
ya gagwe. O ikgafa e bile o arogile go selo se sengwe le se
sengwe le motho yo mongwe le yo mongwe, gaešita le balaodi ba
moya. E gola gore matšoba le dienywa tša yona di
fihle Legodimong! O utilwe kudu go Modimo moo lefase le bonago
go se nene goba ga le bone selo ka yena. Thato ya Kgethwa e e
monya. Jesu ke bophelo bja gagwe, modiri wa moya wa gagwe le
mohlala wa gagwe. Ga a na selo sa gagwe ka noši, dilo ka
moka di swana le Jesu (August 14, 1917, bolumo 12, letlakala 28), .
-
Bokgethwa ka Thatong ya Kgethwa ga se ya motho eupša ke
bokgethwa bja Kgethwa.
- Go
phela ka Thatong ya Modimo go lebiša go bokgethwa bjo bogolo
bjoo sebopiwa se ka bo kganyogago (January 20, 1907, bolumo 7,
letlakala 64),
- Yo
a phelago ka Thato ya Kgethwa o dula a na le khutšo, ka
kgotsofalo ye e phethagetšego ebile ga a tshwenyege ka selo le
gatee (May 24, 1910, bolumo 9, letlakala 34),
-
Moya wo o phelago Thatong ya Kgethwa o dira seo Modimo a se nyakago
gomme Modimo a dira seo o se nyakago, go fihla bokgoleng bjoo moya wo
o fihlago ntlheng ya go fokodiša le go hlobola Modimo dibetša
ka moo o ratago ka kopano ye e phagamego (1st November 1910, volume
9, page). 51), .
-
Moya wo o phelago Thatong ya Kgethwa ke Paradeise ya Morena wa Rena
Jesu mo lefaseng (November 3, 1910, volume 9, page 52), Thato ya
Modimo ke paradeise ya moya mo lefaseng le moya wo o phelago mo
lefaseng Thato ya Modimo ke Paradeise ya Modimo (July 3, 1910, bolumo
7, letlakala 29), .
- Ka
go phela ka Thatong ya Kgethwa, moya o hwetša lerato le le
phethagetšego kudu; o atlega go rata Jesu ka Lerato la
Gagwe; e fetoga lerato ka moka; o ikgokaganya le Jesu ka mo
go tšwelago pele (November 6, 1906, bolumo 7, letlakala 53), .
-
Bophelo ka Thatong ya Kgethwa bo bolela hore moya o be wa moya ka ho
feletseng, mme o tle o be jwalo ka moya o hlwekileng, jwalo ka hare
taba ha e sa le teng ho yona, kahoo dithato (batho le tsa Kgethwa) di
ka etsa ka ho phethahetseng feela 'a (May 21, 2018). 1900, bolumo 3,
letlakala 73), .
- Go
dira ka Modimo le go dula ka khutšo, ke selo se tee. Go
Modimo, ka moka ke khutšo (June 17, 1900, bolumo 3, letlakala
83), khutšo ke leswao le le kgonthišeditšwego
kudu la gore motho o a tlaišega le go ntšhomela, ke
tatso ya pele ya khutšo yeo bana ba ka ba tlago e thabela le
nna Legodimong (Phupu 29, 1909, bolumo 9, letlakala 13), .
Bophelo
ka Thatong ya Kgethwa le maatla a mararo a moya: bohlale, kgopotšo
le thato
Go
tšwa go bolumo ya 12 ya mošomo "Puku ya
Legodimo" , setsopolwa molaetšeng wo o filwego
ka la 8 Motsheganong 1919, letlakala 116:
Ke
ka bohlale, kgopotšo le thato (matla a 3 a moya), karolo e
hlomphehang ka ho fetisisa ea sephedi, hore setšoantšo
sa Modimo se hatisitsoeng .
Bohloko
bjo bo ilego bja tlaiša Morena wa Rena Jesu kudu nakong ya
Tlhokomelo ya gagwe e be e le boikaketši bja Bafarisei .
Go
tšwa go bolumo ya 13 ya mošomo "The Book
of Heaven" , molaetša wo o filwego ka November
22, 1921, matlakala 60 le 61:
“ Morwedi
wa ka, bohloko bjo bo ilego bja ntlafatša kudu nakong ya
Tlhokomelo ya ka e be e le boikaketši bja Bafarisei; ba
be ba itira eka ba na le toka mola e be e le bao ba sa lokago
kudu . Ba be ba itira bokgethwa, ba
lokile le thulaganyo, mola e be e le ba kgopamego kudu ,
ka ntle ga melao ka moka le ka tlhakatlhakano ka mo go feletšego. Ge
ba be ba itira eka ba hlompha Modimo, ba be ba itlhompha, ba
hlokomela dikgahlego tša bona, khomotšo ya bona .
Seetša
se be se sa kgone go ba tsena, ka gobane boikaketši bja bona
bo be bo tswaletše mejako ka moka. Lefeela la bona e
be e le senotlelo seo, ka go retologa gabedi, se ilego sa ba notlela
lehung la bona gaešita le go emiša seetša ka
moka se se fokolago . Gaešita le Pilato
morapedi wa medimo ya diswantšho o ile a hwetša seetša
se segolo go feta Bafarisei, ka gobane tšohle tšeo a
bego a di dira le go di bolela ga se tša tšwa go
boikaketši, eupša di be di tšwa poifong .
Ke
ikwa ke kgahlwa kudu ke modiradibe, gaešita le yo a kgopamego
kudu, ge e ba e se moradia, go feta bao ba lego kaone eupša e
le baikaketši . Ao ! Ke nkhwafa
gakaakang yo a dirago botse ka ntle, a itirago eka ke yo mobotse, a
rapela, eupša yo bobe le dikgahlego tša boithati di
iphihlilwego go yena; ge melomo ya gagwe e dutše e
rapela, pelo ya gagwe e kgole le nna . Ge a dira botse,
o nagana go kgotsofatša difišegelo tša gagwe tše
sehlogo. Go sa šetšwe tše botse tšeo
go bonagalago a di dira le mantšu ao a a bolelago, monna
wa moikaketši a ka se kgone go tliša seetša go
ba bangwe ka gobane o notletše mejako .
O
dira bjalo ka motemona yo a fetogilego motho yo ka go itira botse, a
lekago dibopiwa . Ge a bona selo se sebotse, monna o a
kgahlwa. Eupša ge a le tseleng e kaone-kaone, o ipona a
gogetšwe dibeng tše dikgolo kudu. Ao ! Diteko
tšeo di tšwelelago ka fase ga ponagalo ya sebe ga di
kotsi gakaakang go feta tšeo di itlhagišago ka fase ga
ponagalo ya botse! Ga go kotsi kudu go dirišana le
batho ba babe go feta bao ba bonagalago ba le botse eupša e le
baikaketši . Ke mpholo ofe wo ba o utago ! Ba
tsentše meoya ye mekae mpholo ?
Ge
nkabe e se ka ditshepedišo tše tša go ekiša
gomme ge nkabe bohle ba ntseba ka seo ke lego sona, medu ya bobe e be
e tla tlošwa sefahlegong sa lefase gomme bohle ba be ba ka se
forwe”.
Yo
a phelago Thatong ya Kgethwa a ka se ye Pakatori
Go
tšwa go bolumo ya 11 ya mošomo "The Book
of Heaven" , setsopolwa go tšwa molaetšeng
wo o filwego ka March 8, 1914, letlakala 73:
“ Morwedi
wa ka, moya wo o phelago Thatong ya ka o ka se ye pakatori, lefelo
leo go lona meoya e hlwekišwago go se sengwe le se sengwe .
Ka
morago ga go mo diša ka lehufa Will ya-ka nakong ya bophelo
bja gagwe, nka dumelela bjang mollo wa pakatori gore o mo kgome?
Ka
bontši, o tla hloka diaparo tše mmalwa, eupša
Thato ya ka e tla mo apeša ka se sengwe le se sengwe seo se
nyakegago pele e mo utollela Bomodimo .
Ke
moka ke tla iponatša”.
Palo
ye nnyane ya bakgethwa ba Thato ya Kgethwa ka gobane go a nyakega go
itlhabola se sengwe le se sengwe
Go
tšwa go bolumo ya 12 ya mošomo wa "Puku
ya Legodimo" , ditsopolwa molaetšeng wo o
filwego ka la 15 Moranang 1919, matlakala 112 le 113:
“ Morwedi
wa ka, ke Will ya ka fela yeo e tlišago lethabo la nnete. Ke
yena a nnoši yo a neago moya dithoto ka moka, a mo dira
mohumagadi wa lethabo la kgonthe. Ke fela meoya yeo e tlago
go ba e phetše ka Thatong ya ka yeo e tlago ba dikgošigadi
kgauswi le sedulo sa ka sa bogoši ka gobane e tla belegwa ke
Thato ya ka . Ke swanetše go le bontšha
gore batho bao ba ntikologilego ka kakaretšo ba be ba sa
thaba [...].
Bakgethwa
ka Thatong ya ka, yeo e swantšhetšwago ke Botho bja ka
bjo bo tsošitšwego, e tla ba ba sego kae ka palo [...].
Bokgethwa
bjo bo lego thatong ya ka ga bo na selo seo e lego sa moya, eupša
se sengwe le se sengwe se tla go bjona go tšwa go Modimo .
Go
ikemišetša go amoga selo se sengwe le se sengwe go
nyaka kudu; ka baka leo, go ka se be le meoya e mentši
yeo e tlago go fihlelela se . O ka lehlakoreng la ba
sego kae.
Moya
o swanetše go hwela bophelo bja wona gore o phele bophelo bjo
bo swanago bja Jesu
Go
tšwa go bolumo ya 12 ya mošomo "The Book
of Heaven" , molaetša wo o filwego ka September
13, 1919, letlakala 128:
" Go
baba ga ka go ile gwa oketšega gomme ka ngongorega go Jesu wa
ka yo a bego a ratega ka mehla ka re, 'Kgaugelo, Lerato la ka,
gaugela! Na ga o bone ka fao ke robegilego ka gona? Ke ikwa
eka ga ke sa na bophelo, le ge e le kganyogo, goba lerato, le ge e
le." lerato;tšohle ka gare ga ka di bjalo ka ge eka di
hwile .Ah!Jesu!Dienywa tša dithuto tša gago ka
moka di kae go nna? Ge ke be ke bolela se, ke ile ka kwa Jesu a
le kgauswi kudu le nna, a ntlema fase gomme a ntlama ka diketane tše
di tiilego. O mpotša gore :
“ Morwedi
wa ka, seka se se kgonthišeditšwego sa gore dithuto tša
ka di tšweleditše dienywa go wena ke gore ga o sa ikwa
selo ka wena .Na bophelo ka Thatong ya ka ga bo
bopša ke go tswalela go nna ? na ka fao o dikganyogo
tša gago, maikutlo a gago a lerato, bjalobjalo ge o ba di
phatlalatša ka Will ya ka?That ya ka ke ye kgolo kudu gomme go
nyakega maiteko a magolo kudu go e hlaloša.Go phela ka
go nna, go kaone gore a se phele le bophelo bja gagwe ka noši
go sego bjalo, motho o bontšha gore ga a thabele go phela
bophelo bja ka le go tswakwa ka mo go feletšego ka go nna ”.
Gore
moya o itemoge go Modimo fela, se sengwe le se sengwe seo o se
swerego go tšwa go wona se swanetše go fokotšwa
go ba lefeela.
Go
tšwa go bolumo ya 3 ya mošomo "The Book
of Heaven" , molaetša wo o filwego ka June 27,
1900, matlakala 87 le 88:
“ Morwedi
wa ka, seo ke se nyakago go wena ke gore o itemoge go nna, e sego go
wena. Ka go realo, o ka se sa ikgopola, eupša o ka se sa
gopola nna.
Ka
go itlhokomologa, o tla ntemoga fela. Insofar ge o itebala
gomme o itshenya, o tla tšwela pele tsebong ya ka, o tla
itemoga ka go nna fela .
Ge
o dira se, o ka se sa nagana ka bjoko bja gago, eupša ka bja
ka. O ka se sa lebelela ka mahlo, o ka se sa bolela ka molomo,
go betha ga pelo ya gago e ka se sa ba ya gago, o ka se sa šoma
ka diatla tša gago, o ka se sa sepela ka maoto . O
tla lebelela ka Mahlo a ka, o tla bolela ka Molomo wa ka, dipelo tša
gago e tla ba tša ka, o tla šoma ka diatla tša
ka, wa sepela ka Maoto a ka.
Gomme
gore seo se direge, ke gore moya o itemoga fela ka go Modimo, o
swanetše go boela mathomong a wona, ke gore go Modimo, yo o
tšwago go yena. E swanetše go dumelelana ka
botlalo le mmopi wa yona; selo se sengwe le se sengwe seo a
se tšeago go yena le seo se sa dumelelanego le mathomo a
gagwe, o swanetše go fokotša go ba lefeela .
Ke
feela ka tsela ye, a hlobotše e bile a hlobotšwe, moo a
ka boelago mathomong a gagwe, a itemoga feela go Modimo gomme a šoma
go ya ka bofelo bjoo a bopetšwego bjona . Go
dumelelana le nna ka botlalo, moya o swanetše go ba wo o sa
bonagalego go swana le nna ”.
